Večer, 17.07.2014
Do imperija s pidi Igor Lah seje pri svojih poslih ves cas gibal na robu zakona, leta 2012 paje bil kaznovan s pogojno zaporno kaznijo in se zapisal v zgodovino kot prvi pravnomočno obsoieni slovenski taikun VASJA JAGER Igor Lah, ki velja za prvega pravnomočno obsojenega slovenskega tajkuna (pogojna kazen junija 2012), je svoj imperij zgradil na prvem valu privatizacije sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je postal eden od tako imenovanih "pidovskih baronov". Šlo je za poslovneže, ki so ustanavljali pooblaščene investicijske družbe (pid) za upravljanje s certifikati, ki jih je država podelila državljanom, poleg Laha pa sta se v tem obdobju do velikega bogastva dokopala še Matjaž Gantar in Darko Horvat. Lah se je pri svojih poslih ves čas gibal na robu zakona.
V središču njegovega poslovnega imperija je bila družba Divida, ki je leta 1997 izgubila licenco za trgovanje z delnicami zaradi mahinacij pri poslih z delnicami Mercatorja (ki jih je sprva prodala posredniku Damjanu Plescu, nato pa še isti dan odkupila nazaj po trikrat višji ceni). Zaradi spornega posla je bil Lah - šele pred dvema letoma kaznovan z dvoletno pogojno zaporno kaznijo in globo v višini 30.000 evrov in se tako zapisal v zgodovino kot prvi pravnomočno obsojeni slovenski tajkun. K Mercatorju se je Lah vedno znova vračal: leta 2009 je neuspešno snoval nakup skoraj polovice trgovske verige, v letu 2011 pa je - z enakim rezultatom - naskakoval Pivovarno Laško. Sčasoma je Lah pričel konsolidirati lastništvo svojih pidov; iz njih je izrinil male delničarje in oblikoval razvejano mrežo firm v tujini, v katere se je stekalo premoženje, ki ga je pridobil od prodaj delnic (kot je leta 2011 poročala Mladina, je država od njega drago odkupovala nazaj deleže v elektro podjetjih) in izčrpavanja firm. V Sloveniji je središče njegovih poslov družba KS Naložbe, v tujini pa ciprski Ampelus Holding, v katerega se je po podatkih Agencije za preprečevanje pranja denarja samo v letu 2012 nateklo okrog 2,5 milijona evrov. To so samo uradne številke; Dnevnik je razkril, da je med letoma 2006 in 2011 Lah v Ampelus prekanaliziral za kar 180 milijonov evrov denarja iz Slovenije. Prav preko ciprske družbe je poslovnež obvladoval tudi vrhniški Liko (in njegovih 90 tisoč kvadratnih metrov zazidljivih zemljišč), ki ga je iz lesarskega spremenil v nepremičninsko podjetje, nato pa izčrpal in poslal v prisilno poravnavo. Pomemben del svoje slovenske mreže Lah lastniško obvladuje preko podjetij v davčnih oazah; primer je nepremičninska družba R-KZ, ki je v lasti Lahove luksemburške firme. Med spornimi posli pidovskega barona velja omeniti še nakup stolpnice TR3 v središču Ljubljane; Lahova firma Ceeref je objekt kupila od NLB - z denarjem, ki ji ga je posodila prav ta banka - ta je nato od poslovneža najela svoje nekdanje prostore in tako z najemnino odplačevala lastno posojilo. Igor Lah je bil obsojen zaradi spornega poslovanja z delnicami Mercatorja. (Arhiv Večer
Medij: Večer
Avtorji: Jager Vasja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Črna kronika
Datum: 17. 07. 2014
Stran: 13