Prepričan je namreč, da bi morala država poskrbeti za stabilno poslovno okolje, saj je strateških investitorjev dovolj. Ob tem je opozoril, da je bilo že doslej v zakonodaji marsikaj narejenega, pa se potem zaradi najrazličnejših interesov ni izvajalo. »Stanje, v katerem je Slovenija, potrebuje precej bolj konkretno akcijo, tako kratkoročne ukrepe in seveda tudi dolgoročne,« je menil Žugelj in znova opozoril, da vlada že dve leti na pobudo regulatorja (torej ATVP) pripravlja zakon o prevzemih, ki ga še vedno ni. S tem je med drugim ponazoril počasnost zdajšnje vlade in opozoril, da v Sloveniji manjka takšna strategija delovanja vlade, ki pomeni konkretno izvedbo in bo povezala prave vzvode sprememb v državi. Tudi profesor Marko Jaklič z ekonomske fakultete je prepričan, da je šlo pri prevzemanju podjetij za dobre povezave in za lahko dostopnost do finančnih oziroma bančnih virov, »ni pa nujno, da z blagoslovom politike«. Tudi on je prepričan, da je »zatajila Banka Slovenije, ki je imela škarje in platno v rokah«. Dejal je, da so menedžerji vedeli, da se gredo tvegano igro, so pa gradili še svoj zasebni premoženjski steber. Na okrogli mizi je sodelovalo več gospodarstvenikov, med njimi gospodarska ministrica Darja Radič, ki je menila, da bi bil proces detajkunizacije v teh razmerah nujen. Strinja se, da so tovrstni ukrepi prepočasni. Predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak je ob tem opozoril, da bi bilo namesto obremenitve dela treba obremeniti druge vire davkov, saj podjetja delo vgradijo v produkte in storitve, pri tem pa morajo biti tudi stroškovno konkurenčna. Predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek je menila, da lahko tajkune, torej ekscesne primere privatizacije, preštejemo na prste ene roke. Po njenem mnenju je treba te probleme hitro rešiti. Izpostavila je, da slovenski trg ne deluje, da se še vedno odločamo socialistično in ne tržno. Predsednik uprave Poteza Skupina Branko Drobnak pa je prepričan, da je »problem Slovenije v tem, da smo se 20 let ukvarjali s prerazporeditvijo«. »V tem času nismo prestrukturirali podjetij. Nekateri sektorji (obutveni, lesarski, gradbeni) iz konkurence izpadejo, ker imajo absolutno premajhno dodano vrednost,« je dejal Drobnak. V. K. Okrogla miza z naslovom Slovenija -kam po (deHajkunizaciji

Medij: Demokracija
Avtorji: V. K.
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki
Datum: 20. 01. 2011 
Stran: 8