Tretjič, Pom-Invest je lastnik NKBM, s temi posojili je tudi kupil delnice banke. In četrtič, Pom-Invest deli usodo slovenskih finančnih holdingov, denimo Zvona ali Poteze, ki po mnenju poznavalcev poleg gradbincev pomenijo eno večjih sistemskih tveganj za bančni sistem, na zmanjšano previdnost bank pri finančnih holdingih nasploh pa je opozarjala tudi Banka Slovenije. Holdingi imaj o na splošno večinoma težave zaradi nespametnih prijateljskih pomoči pri nalaganju denarja, zaradi upada vrednosti naložb zaradi krize in zaradi nalaganj a ne po ekonomskih, ampak klientelnih merilih. Pom-Invest ima pri NKBM še za skupaj 8,8 milijona evrov posojil, od teh za 6,5 milijona dolgoročnih, pravi Ivan Vizjak iz Pom-Investa. Pri drugi banki, kateri, ni želel povedati, pa še za šest milijonov evrov. Kako družba, ki po neuradnih informacijah nima niti za plačilo vode in elektrike, poravnava svoje obveznosti? »Težko,« odgovarja Vizjak. »Če podjetje ne bo zmožno vrniti posojil, bo propadlo kot vsako drugo,« dodaja. Ali so posli med NKBM in Pom-lnvestom poslovno učinkoviti ali pa gre za pomoč holdingu, Vizjak, razumljivo, ne komentira. Enako vprašanja, ali gre za prijateljsko pomoč holdingu, ki je tik pred zlomom, ne komentirajo nabanki. »NKBM spoštuje slovensko zakonodajo ter načela strokovnosti, profesionalnosti in skrbnost dobrega gospodarstvenika. Ob tem nadzorni svet obravnava vsasklenjena posojila in njihova zavarovanja, ki jih banka sklepa z nadzorniki. Vsebine poslovnih odnosov pa ne smemo komentirati.« AUKN že zahteval revizijo poslovanja Revizijo poslov med NKBM in Pom-lnvestom je že predlagala državna agencijazaupravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kije zahtevala razrešitev predsednika nadzornega sveta Danila Topleka in članice nadzornega sveta Alenke Bratušek. Od kod poznamo Pom-Invest? Pom-Invest, ki je v stoodstotni lasti družbe Pomhold, v kateri ima Vizjak 42 odstotkov kapitala, Jovanovič pa 0,7 odstotka (med delničarji je tudi ekonomist Borut Bratina, ki večkrat v organih družb zastopa male delničarje), ima korenine v privatizaciji. Pred leti je pri konsolidaciji lastniške sestave pomagal mnogim podjetjem, denimo Infondu Holdingu Boška Šrota. Najdemo ga tudi pri preprodaji 7,3odstotnega deleža Istrabenza leta 2007, ta posel pa zdaj pregledujejo organi pregona. •

Medij: Finance
Avtorji: Špiler Špela
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Borze&denar
Datum: 30. 06. 2011 
Stran: 15