Glede na vplačane deleže bo po novem namesto Zvona kapitalsko najmočnejši družbenik očitno kranjsko podjetje Gratel Jurija Krča, ki je za T-2 po Sloveniji polagalo optično omrežje. Spremenjeno lastništvo bo sicer obveljalo šele, ko oziroma če bo prisilna poravnava potrjena, kar se bo skoraj zagotovo zgodilo predvidoma čez dva tedna. Šest novih družbenikov Upniški odbor T-2, na čelu katerega je odvetnik Gratela Gorazd Tršan, je sklep o začetku postopka razlastitve lastnikov oziroma o spremembi osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja potrdil proti koncu aprila in upnike pozval k vpisu in plačilu novih deležev. S tem so soglašali, da se osnovni kapital (okoli 28 milijonov evrov) zmanjša v celoti in se na poenostavljen način nameni za pokrivanje izgube, sočasno pa se osnovni kapital poveča z denarnimi vložki upnikov v višini najmanj 10.000 evrov in največ milijon evrov. "Kar je tudi uspelo," potrjuje prisilna upraviteljica T-2 Milena Sisinger in dodaja, da so nekateri upniki vplačali več, kot so bili upravičeni glede na delež v seznamu navadnih terjatev, zato preplačila ne bodo priznana. Novi končni osnovni kapital mariborskega operaterja bo 350.350 evrov, ugotavlja upraviteljica. V njem bo udeleženih šest družbenikov: Miran Kramberger, spiritus agens projekta T-2, ki je vplačal skromnih 50 evrov, enak znesek je primaknil Danijel Špringer iz metliškega podjetja Keramont, Smart Inženiringi z vložkom 950 evrov, ljubljanska družba DSC z 2800 evri, Lokainvest z 42.000 evri in Gratel. Ta je mošnjo razvezal do skoraj pol milijona, četudi je njegov dovoljeni vložek le 304.500 evrov. Glede na rezultat bosta družbi premožnega kranjskega podjetnika Krča, Gratel in Lokainvest sta namreč pod njegovim neposrednim oziroma posrednim okriljem, lastniško povsem obvladovali T-2, saj skupaj dosegata 98,91-odstotni delež v kapitalski strukturi. Z lastništvom tudi prevzem dolgov Tršan včeraj za komentarje še ni bil razpoložen, odgovornih v Zvonu Ena nam ni uspelo priklicati. V imenu uprave T-2, ki jo vodi Uroš Rožič in še vedno zaposluje 206 delavcev, pa so za Večer sporočili, da je zanje izjemnega pomena uspešen zaključek postopka prisilne poravnave, saj "nam omogoča nadaljnji razvoj družbe. Od novega lastnika pričakujemo, da nam bo zagotovil stabilnost poslovnih pogojev, da lahko zaključimo načrtovane projekte izgradnje naše mreže ter nadaljujemo začrtani razvoj storitev." Sedanji lastnik, bankrotirani Zvon Ena Holding, v dokapitalizaciji ni sodeloval. Znano je, da ji je nasprotoval že prav od začetka. Nestrinjanje so ostro izražali tudi v društvu Mali delničarji - skupaj smo močnejši in operirali z domnevnimi utajevalci davkov in pralci denarja, ki naj bi bili povezani z Gratelom, precej gotovim prihodnjim lastnikom družbe T-2. Holding je svojo razlastitev poskušal prepečiti celo s tožbo proti sklepu upnikov, v zadnjih vzdihljajih je predlagal novi načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je po nekaj dneh umaknil. Menda naj bi lastniki grobo pritiskali tudi na predsednika uprave Rožiča, a so se odgovoru o tem v službi za odnose z javnostmi T-2 izognili. Poudarili pa so, da upnikom z nezavarovanimi terjatvami po novem ponujajo 44odstotno (prej deset odstotnih točk manj) poplačilo do leta 2020 (prej do leta 2018). Da T-2 "dobro kaže, ker je njihov denarni tok ves čas pozitiven, tehnologija pa vrhunska", ocenjuje Sisingerjeva. Vprašanje pa je, kako bo novi lastnik Gratel zagotovil finančna sredstva za nujno dokončanje omrežja. Poleg tega da je poslovni izid preteklega leta precej usahnil glede na leto prej, v prisilni poravnavi ima priznanih okoli 65 milijonov evrov terjatev, ga bremeni še dejstvo, da bo v devetih letih moral poplačati stare dolgove cerkvenega operaterja (okoli 238 milijonov evrov). Zvon Ena Holding izgublja svojo največjo naložbo in upanje v preživetje NLB za stečaj Zvon Ena Holdinga Nova Ljubljanska banka (NLB) je konec preteklega tedna na mariborsko sodišče vložila ugovor proti postopku vodenja prisilne poravnave v pretežno cerkveni finančni družbi Zvon Ena Holding in predlagala začetek stečajnega postopka. Kot je zapisano v dokumentu na spletni strani Ajpesa, NLB ne verjame v uspešnost prisilne poravnave. V obrazložitvi je zapisano, da načrt finančnega prestrukturiranja Zvona Ena izhaja iz napačnih predpostavk in posledično ne omogoča finančnega prestrukturiranja dolžnika na način, da bi lahko postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Zvon namreč po mnenju NLB ne bo sposoben poravnati svojih obveznosti v načrtu prestrukturiranja, če ne bo sklenil dogovora z ločitvenimi upniki o reprogramu kreditov in znižanju obrestne mere za polovico. Takšen dogovor pa bo nemogoče skleniti, saj v NLB izrecno poudarjajo, da z Zvonom nimajo namena skleniti nikakršnega dogovora o reprogramu ali o spremembah pogojev terjatev, ob tem pa ugotavljajo, da tega očitno ne namerava storiti niti NKBM, ki je že pred časom začela unovčevati zavarovanja za poplačilo svojih terjatev, in sicer z zasegom delnic Heliosa, Krke, Cinkarne Celje in Petrola. (sta) Nadškofijsko Gospodarstvo Rast v prisilni poravnavi Gospodarstvo Rast, preko katerega je mariborska nadškofija vodila svoje finančne posle, je od včeraj v prisilni poravnavi. Mariborsko sodišče je za prisilno upraviteljico imenovalo Alenko Gril, upnike pa pozvalo, da v mesecu dni prijavijo svoje terjatve. Leto 2010 je družba sklenila s 50 milijoni evrov izgube, predvsem po zaslugi Zvonov. Kot v načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je objavljen na spletni strani Ajpesa, ugotavlja vodstvo Gospodarstva Rast, je družba insolventna predvsem zaradi neizplačila dividend s strani Zvon Ena Holdinga, zmanjševanja vrednosti naložb v Zvonu Ena in Zvonu Dva, povečanja odhodkov za obresti najetih posojil pri bankah ter zaradi neuspešnih dogovorov o reprogramiranju posojil. Družba je ob koncu lanskega leta beležila dobrih 41 milijonov evrov terjatev, od tega dobrih 32 milijonov evrov navadnih. Navadnim upnikom uprava Gospodarstva Rast predlaga polovično poplačilo terjatev v naslednjih štirih letih. Največji navadni upnik je z 11,5 milijona evrov Unicredit Banka, s 6,8 milijona evrov pa sledi Banka Koper, ki ima kot ločitveni upnik zavarovanih še za okoli štiri milijone evrov terjatev. Med milijonskimi upniki sta še Raiffeisen Banka (8,2 milijona) in Abanka Vipa (šest milijonov evrov). Gospodarstvo Rast, na čelu katerega je trenutno Dušan Zazijal, je v skoraj 52-odstotni lasti Nadškofije Maribor, 34 odstotkov ima celjska, preostalih 14 odstotkov pa murskosoboška škofija. Vprašanje pa je, kakšna usoda ga čaka, glede na to, da upniki Zvona Ena že zahtevajo stečaj, ki je po razlastitvi v T-2, njegovi najpomembnejši lastnini, kot kaže, neizbežen, (sta) T-2: Denarni tok pozitiven, a kako bo z dolgovi? (Tit Košir)

Medij: Večer
Avtorji: Ambrož Nina
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 05. 2011 
Stran: 9