Po zadnjih javnih bilancah, sicer še za leto 2009, je podjetje hudo prezadolženo. Nova Kolonelova direktorica Anja Musar Kalan, ki je službo prevzela po Ceranijevem odhodu 5. februarja lani, se je obrnila na tržaško sodstvo, da bi sporni milijon evrov prišel nazaj v Kolonelove blagajne. V tem postopku pa so se pojavile nove težave. Cerani je namreč postal zanimiv za tržaško roko pravice, ki je ugotovila, da je njegov imperij okoli družbe Diaco v nevarnosti stečaja. Tako je presodil tržaški državni tožilec Federico Frezza, ki je stečaj Diaca zahteval že decembra, usoda Ceranijevega podjetja pa naj bi bila znana po 20. juliju. Do takrat bo ustavljen tudi postopek, ki ga je z ovadbo proti Ceraniju sprožila Musar Kalanova. Zakaj je Cerani prišel v Slovenijo? Kolonel je bil v času, ko je Laškemu imperiju tempo še diktiral Boško Šrot, prvi člen v verigi, ki je pivovarskega tajkuna pripeljal do menedžerskega prevzema. Kolonel je bil 78-odstotni lastnik Centra naložb; Center naložbe je bil lastnik 71 odstotkov Infonda holdinga, ta pa je bil 55-odstotni lastnik Pivovarne Laško. Šrot pa je Kolonel obvladoval po »hišnem« podjetju Atka prima. Od vseh teh podjetij je danes pri življenju samo še Kolonel, medtem ko sta Center naložbe in Infond holding ze zdavnaj sla v stečaj. Cerani je s podjetjem Iniziative generali 96 v Kolonel vstopil konec julija 2009 s 30-odstotnim deležem. Od takrat je položaj celotne skupine postajal vse slabši. Na prvi pogled je bila zato Ceranijeva odločitev, da vstopi v vnaprej propadli projekt, povsem nerazumljiva. Takoj potem ko je počila bomba kreditov, ki jih Šrot ni bil sposoben poravnati, so NLB in druge banke upnice takoj zasegle Infondu holdingu deleže v Pivovarni Laško in v Mercatorju. Kopica malih podjetij in poštnih predalov, za katere se je Cerani takrat odločil, je bila torej takoj odrezana od velike pivovarske pogače. Cerani je v naslednjih mesecih postal direktor Kolonela in Infond holdinga, kamor je za nadzornika postavil tudi enega od svojih ljudi, Giuliana Roggera. Jeseni 2009 je Cerani še obljubljal, da bo v Slovenijo pripeljal 200 milijonov evrov svežega kapitala, s katerim bi ponovno začel delovati Infond holding; šlo naj bi za ameriški zasebni sklad Global Emerging markets s kapitalom 3,5 milijarde dolarjev. Iz posla ni bilo seveda nič, Cerani pa je le nekaj mesecev kasneje zapustil Slovenijo. To pa je storil potihoma in brez odmevnih akcij, kakršne je sprožal vse od prihoda k nam. Zadnjič, ko smo Ceranija še slišali, je bilo maja lani, ko nam je po telefonu navajal razloge, zakaj je odšel. Takrat je govoril: »Danes ocenjujem sodelovanje z gospodom Boškom Šrotom in gospo Andrijano Starina Kosem kot zelo negativno.« Po njegovih besedah sta ga hotela ogoljufati. Sklenil je z besedami: »V družbah okoli Pivovarne Laško nimam več nobene vloge. Izstopil sem, popolnoma. V Sloveniji tudi nimam nobenega kratkoročnega poslovnega načrta. Imam svoja podjetja v Trstu, poslujem v Italiji in Nemčiji. Temu se bom zdaj posvečal«. Milijon evrov po hitrem postopku v Trst Po Ceranijevem odstopu februarja 2010 in potem ko je direktorski stolček prevzela Anja Musar Kalan, pa so v Kolonelu zazijale nepredvidene luknje. Gre za sporni posel, zaradi katerega je Kolonel ovadil Ceranija in njegovo podjetje Iniziative generali 96 (s tem je goriški podjetnik prišel na slovenski trg). Skratka, Iniziative generali 96, ki so bile delničar Kolonela, so 11. septembra 2009 prodale desetodstotni delež podjetja Diaco prav Kolonelu za 1,15 milijona evrov. Zgodbo o poslu, kot jo razkriva uprava Kolonela, lahko razberemo iz letnega poročila za leto 2009. Sporna transakcija je vpisana pod postavko kratkoročnih terjatev: Musar Kalanova trdi, da se mora sporni milijon evrov vrniti v blagajno Kolonela, ker naj bi ga Cerani prenesel v Trst nezakonito. Bizarno je pri tem dejstvo, da je bil Cerani hkrati direktor kupca (Kolonel) kot prodajalca (Iniziative generali 96): tako je iz Ljubljane dejansko sam sebi prenesel znesek 1,15 milijona evrov v Trst. Nezakonito paje po mnenju uprave Kolonela dejstvo, da je bil posel izveden brez soglasja nadzornega sveta oziroma v nasprotju z določili statuta družbe. »Zato je po sklepu nadzornega sveta pogodba številka 03/2009 za nakup delnic za družbo nična,« piše še v letnem poročilu s pojasnilom, da se že plačana kupnina v višini 1.150.000 evrov z obrestmi 25.804 evrov knjiži kot terjatev do prodajalca. Cerani na očitke odgovarja, da je bila prodaja povsem zakonita in naj bi bila izpeljana po želji Kolonelovih delničarjev, ker naj bi tako razpršili naložbe. Cerani še trdi, da bi moral posel znašati 1,5 milijona evrov, a je slovensko podjetje nakazalo le 1,15 milijona evrov. Zgodba, ki je bila najprej omejena samo na sporni posel z delnicami družbe Diaco med Kolonelom in podjetjem Iniziative generali 96, pa je le nekaj mesecev kasneje dobila nove razsežnosti, ki bi lahko bile za Ceranija usodne. Ceranijev propad tudi v Trstu Ovadba, ki jo je na tržaškem sodišču sprožil Kolonel, bi lahko bila v Ceranijevem primeru kot kamenček, ki se zakotali po pobočju in sproži plaz. Tržaški državni tožilec Federico Frezza naj bi po prijetju slovenske ovadbe začel širšo preiskavo poslov skupine Diaco. In odkril je še veliko več »podrobnosti in zanimivosti«. Zaradi novih preiskav bi lahko bilo Ceranijeve podjetniške pustolovščine v Trstu za vselej konec. Prvi zasuk v tragediji tržaškega podjetja je bil decembra lani: državni tožilec Federico Frezza je takrat predlagal stečaj družbe Laboratori biomedicali Diaco spa. Bilanca celotne skupine Diaco je pokala po šivih. Ugotovljena je bila zadolženost v višini 20,9 milijona evrov, izguba pa je v lanskem letu znašala 6,5 milijona evrov. V zadnjih junijskih dneh je nastal zadnji nepredvideni preobrat: Pierpaolo Cerani je čez noč zapustil skupino Diaco, kjer naj bi imel odslej samo še obstranske funkcije. Tako Cerani nima več nobenih menedžerskih funkcij v svojem tržaškem podjetniškem imperiju, ohranil je samo še mesto v upravah posameznih družb, ki spadajo v galaksijo Diaco. O usodi nekdanjih Ceranijevih družb in 120 zaposlenih bodo v naslednjih tednih odločali upniki in sodstvo. Potem ko je decembra državni tožilec predlagal stečaj, je Cerani le dobil še možnost »popravnega izpita«. Pravzaprav je šlo za dve možnosti: prvi načrt za reševanje skupine so banke zavrnile že aprila. Sledila so nova pogajanja med Ceranijem in upniki; goriški podjetnik si je izboril podaljšanje roka, ki bo zapadel 20. julija. Če bodo upniki pozitivno ocenili predlagani načrt, bo slednji moral prestati še eno preizkušnjo - odobriti ga bo moral sodnik. Nesrečna usoda poštnih nabiralnikov Po propadu sistema Laško so se izgubile sledi tudi za podjetji in poštnimi nabiralniki, ki so bili baza za Šrotov veliki manever. Kolonel danes še posluje, a se spoprijema s precejšnjimi težavami. Finance so novembra lani poročale, da ima Kolonel blokiran račun pri Novi ljubljanski banki. Zaradi številnih mahinacij, ki so se dogajale v Šrotovem obdobju, je podjetje tudi močno zadolženo. Zadnji javno razpoložljivi podatki so iz leta 2009, bilanca za leto 2010 še ni bila objavljena. Ob koncu leta 2009 je Kolonel imel za slabih 10 milijonov dolgov: od tega je bilo 3,6 milijona kratkoročnih. Med dolgoročnimi obveznostmi, ki so skupaj znašale 6,2 milijona evrov, je kar 4,6 milijona znašala obveznost do družbe Centra naložb, ki je medtem šla v stečaj in je bila v času Šrotovega imperija v večinski lasti Kolonela. Mreža Šrotovih podjetij je bila zelo prepletena, kar kažejo tudi številne medsebojne terjatve, ki jih imajo omenjene družbe med sabo. Kolonel namreč ni bil samo dolžnik Centra naložb, ampak tudi njegov upnik: ob stečaju Centra naložb je prijavil terjatev za 5,8 milijona evrov, ki pa ji stečajni upravitelj Centra naložb, mag. Aleksander Simon, prereka. Terjatev izhaja iz zahteve po izplačilu dividende v višini 1,90 evra na delnico, ki je bila določena na skupščini Centra naložb 7. avgusta 2009. Kolonel je imel v njem takrat 2.956.319 delnic, zato bi mu iz naslova dividend pripadalo 5,6 milijona evrov. Skupščina pa je bila prav takrat, ko se je začel rušiti papirnati grad Šrotove Pivovarne Laško in ko so neplačani dolgovi prihajali vse bolj na dan. Postalo je jasno, da bodo imela Šrotova podjetja hude likvidnostne težave in da bo izplačevanje dividend neizvedljivo. To trdi tudi Simon, ko oporekanje prijavljeni terjatvi argumentira s tem, da je bil sklep skupščine Centra naložb ničen, ker naj bi bil v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. Pri Kolonelu je v poslovanju leta 2009 tudi opazen velik upad vrednosti kapitala družbe. Leto 2008 se je sklenilo z zapisanimi 12,6 milijona evri kapitala, ob koncu leta 2009 pa je tega bilo le za 717 tisočakov. Znižanje kapitala moramo pripisati strmemu padcu presežka iz prevrednotenja; gre za to, da se je knjigovodska vrednost sredstev Kolonela hudo zmanjšala in bila v letu 2009 celo negativna, in to za 5,9 milijona evrov. Če upoštevamo samo Kolonelove finančne naložbe, lahko ugotovimo, da se je njihova vrednost v letu 2009 zmanjšala za 15 milijonov evrov. ■ Veliki imperij Pivovarne Laško je v času Šrotovega menedžerskega prevzema slonel na manjših podjetjih in poštnih nabiralnikih, ki so poleti 2009 klonili pod težo dolgov.

Medij: Reporter
Avtorji: Černic Andrej
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 04. 07. 2011 
Stran: 40