S tako imenovano analizo občutljivosti so celo izračunali, da znaša morebitno oškodovanje lastniškega kapitala Premogovnika Velenje od 13,6 do 17,4 milijona evrov. Ugotovitev revizorjev, daje HSE kot večinski lastnik premogovnika z domnevno prenizko odkupno ceno lignita, ki ga odkupuje TEŠ (v izključni lasti holdinga), oškodoval tudi preostale delničarje premogovnika, bi lahko pomembno zamajala ekonomiko projekta TEŠ 6. Ta namreč temelji še na precej nižji ceni lignita od tistih, po katerih ga je premogovnik prodajal do zdaj. Če je namreč TEŠ med letoma 2005 in 2009 premog iz Velenja kupoval po ceni od 2,54 do 2,95 evra na gigajoul, je v zadnjem veljavnem investicijskem načrtu cena lignita za leto 2015, ko naj bi TEŠ 6 začel obratovati, »le« še 2,25 evra na gigajoul. V desetih letih naj bi nato postopno zrasla na 2,35 evra na gigajoul. Preselitev dobička, ki ga ustvarja šaleška energetika, iz Velenja v Šoštanj je za načrtovalce TEŠ nujna zaradi vračanja posojil, ki jih je TEŠ že najela za gradnjo novega 600-megavatnega bloka. V Šoštanju morajo namreč že leta 2015 vrniti za 58 milijonov evrov glavnic in obresti iz posojil, pri čemer naj bi TEŠ v tem letu po načrtu morala ustvariti za okrog 21 milijonov evrov čistega dobička. To logično ne bo mogoče, če bodo v Šoštanju morali več plačevati za lignit. Še leta 2010 je premogovnik od TEŠ za lignit prejel približno 118 milijonov evrov prihodkov, po investicijskem načrtu za TEŠ 6 pa naj bi bilo tega denarja leta 2015 le še za slabih 69 milijonov evrov. Tudi zato posebna revizija, ki naj bi jo poslovodstvo premogovnika z Milanom Medvedom na čelu razkrilo na skupščini družbe konec avgusta, odpira vprašanje, kako se bodo načrtovanemu znižanju prihodkov uprli njeni mali delničarji. Ti namreč že več let opozarjajo, da premogovnik prav zaradi domnevno prenizke cene lignita ne izplačuje dividend, v zadnjih letih pa so se s HSE neuspešno pogajali tudi o prodaji njihovih deležev, saj naj bi odkupu nasprotovali v nadzornem svetu holdinga. A več kot očitno vodilnim v HSE manevrskega prostora zmanjkuje. Medtem ko je ceno 2,25 evra na gigajoul TEŠ kot pogoj za podpis pogodbe o državnem poroštvu za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke (EIB) postavila tudi vlada, je iz krogov blizu malih delničarjev mogoče slišati napovedi protiukrepov na prihajajoči skupščini premogovnika: od vložitve odškodninskih tožb zoper odgovorne osebe v premogovniku in HSE do zahteve za likvidacijo velenjske družbe. Četudi bi se v holdingu, ki ga investicij a v TEŠ 6 finančno vse bolj načenja, gordijski vozel naposled odločili presekati z odkupi skoraj 23 odstotkov delnic, bi v tem primeru morali nase prevzeti še dodatno finančno breme. To bi storili prav v času, ko si želi država v proračun izplačati večino dobičkov energetskih družb. HSE je sicer lani ustvaril dobrih 46 milijonov evrov dobička, odkup preostalih delnic premogovnika po njihovi knjigovodski vrednosti pa bi ga stal približno 24 milijonov evrov. Interesi malih delničarjev premogovnika po višji ceni lignita hoces noces sovpadajo tudi z željami vodilnih v družbi, ki jo vodi Milan Medved. Kdo so mali delničarji Premogovnika? Premogovnik Velenje je poleg TE Trbovlje še zadnja družba HSE, ki ni v njegovi izključni lasti. Mali delničarjiobvladujejo dobrih 22 odstotkov premogovnika, med njimi pa so največji Radenska, NFD Holding, Stojan Hribar, Intertrade ITC in družba MP Naložbe, ki jo lastniško obvladuje Bogdan Pušnik. Že pred časom smo poročali, da se je Bogdan Pušnik poslovno razšel s precej vplivnejšim bratom Ivanom Pušnikom, svetovalcem Gorenja pri uvozu indonezijskega premoga.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 07. 2012 
Stran: 7