Ker je država zaradi kršitve zakona o prevzemih konec lanskega leta izgubila glasovalne pravice v Aerodromu Ljubljana, nameravajo mali delničarji zahtevati tudi izplačilo bistveno višjih dividend in na tak način upravo prisiliti v zmanjšanje naložbenih apetitov. Zaradi stagnacije poslovanja Aerodroma Ljubljane in znanih težav Adrie Airways, ki prek brniškega letališča prepelje tri potnike od štirih, so po ocenah malih delničarjev načrtovane naložbe zastavljene veliko preveč ambiciozno. Samo v nov potniški terminal namerava namreč Aerodrom Ljubljana investirati okoli 72 milijonov evrov, še dodatnih 45 milijonov evrov pa v nov logistični center in tovorni terminal. Skupno bi torej Aerodrom Ljubljana do leta 2017 za naložbe namenil kar 117 milijonov evrov oziroma približno toliko, kot je znašal njegov čisti dobiček vse od osamosvojitve naprej. Del investicij bi Aerodrom Ljubljana pokril z nepovratnimi evropskimi sredstvi, poleg tega naj bi za načrtovane naložbe porabil tudi vseh 40 milijonov finančnih naložb, predvsem obveznic in depozitov pri bankah. Toda za financiranje vseh načrtovanih projektov bi se moral Aerodrom Ljubljana pri bankah zadolžiti za okoli 50 milijonov evrov, medtem ko doslej ni imel niti evra posojila. Če trenutno Aerodrom Ljubljana zgolj z obrestmi od depozitov in obveznic prejme skoraj dva milijona evrov obresti na leto, bi moral po končanem investicijskem ciklu pomemben del dobička iz poslovanja odšteti zgolj za plačilo bančnih obresti. Nov potniški terminal naj bi se po načrtih uprave razprostiral na kar 31.200 kvadratnih metrih in bi bil tako 2,4-krat večji od obstoječega. Investicijo v nov potniški terminal v Aerodromu Ljubljana upravičujejo z zastarelostjo obstoječega terminala, ki naj bi bil v bolj obremenjenih urah in mesecih leta že danes premajhen. Dodajajo, da bi obnova obstoječega terminala »zahtevala prevelik vložek«. »Glede na predvidene trende v letalskem prometu se bo število potnikov povečevalo in po predvidevanjih najpozneje v petih letih ponovno doseglo število potnikov iz leta 2008, ko jih je čez naše letališče potovalo blizu 1,8 milijona,« so prepričani v Aerodromu Ljubljana. Toda če bi v družbi želeli izpolniti te načrte, bi morali v povprečju vsako leto število prepeljanih potnikov povečati za kar okoli sedem odstotkov, medtem ko so se samo v prvih devetih mesecih minulega leta soočali s 13-odstotnim padcem, število prepeljanih potnikov pa pada že vse od leta 2008. Samo letos namerava Aerodrom Ljubljana za investicije nameniti kar 27 milijonov evrov, vendar za zdaj še vedno ni znano, kdaj se bodo te investicije odrazile na povečanju dobička in prihodkov, ki stagnirajo že vse od leta 2008. V Aerodromu Ljubljana odgovarjajo, da je »težko oceniti neposredni vpliv naložb na povečanje prihodkov«, saj je pretežni del naložb infrastrukturnega značaja. Kdo bo gradil nov potniški terminal, za zdaj ni znano, na razpis pa so se poleg avstrijskega Strabaga prijavili še hrvaški Zagorje Tehnobeton, češki OHL ZŠ, novomeški Begrad, murskosoboški SGP Pomgrad in Imos, ki je že v času prve vlade Janeza Janše dobil več donosnih poslov z državo. Kakšna je sploh pričakovana donosnost investicije v nov potniški terminal, v Aerodromu Ljubljana doslej še niso razkrili. Povedali so zgolj, da bi imel objekt uporabno dobo najmanj 30 let, zaradi česar naj bi bilo treba njegovo donosnost računati na daljše obdobje. Toda mali delničarji pričakujejo, da bodo nove investicije Aerodromu Ljubljana prinesle najmanj 5-odstotni letni donos po plačilu vseh stroškov, saj je v nasprotnem primeru le težko upravičiti njihovo ekonomičnost. Mali delničarji si prizadevajo, da bi Aerodrom Ljubijana k načrtovanim investicijam pritegnil tudi zasebne investitorje. Pri gradnji novega potniškega terminala, za katerega so v Aerodromu Ljubljana dobili tudi okoli 16 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, to sicer ni več mogoče, bi pa bilo to izvedljivo pri načrtovani gradnji logističnega centra in tovornega terminala. Zlasti si mali delničarjiprizadevajo, da bi pri slednjih dveh projektih sodelovala tudi katera od večjih mednarodnih logističnih skupin, ki bi na letališče pripeljala tudi nove posle. Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Fotografija: dokumentacija Dnevnika p Število potnikov, pretovor ter premiki letal skozi leta Podatki Seonet 1.800.000 :::::::::: 54.000 1.600.000 1™^ : : : : 48.000 aaa> ___«^^H : H : I : H : I : : »^: ______|'l'l'l'l'______|'l'l' : H : I : I : I : H : I : H : I : I : : H : H : H : B V^B^^vH : H : l~__"fl : : H_^_B_^_B»« -^H I B^w^B : H ■ : 2003 : 2004 : 2005 : 2006 : 2007 : 2008 : 2009 : 2010 : 2011 : število premiki letal potnikov tovor v tonah Kdo bo glavni na skupščini Ker so država, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Zavarovalnica Triglav sredi lanskega decembra ostale brez glasovalnih pravic, bodo imeli na letošnji skupščini ključno besedo mali delničarji. Glede nazadnje udeležbe na skupščini bosta imela največ glasov, in sicer okoli 20 odstotkov, Publikum DeanaČendaka in Zvoneta Taljata ter Skupina KD Group. Le nekaj manj kot petino glasov utegne na skupščini zastopati tudi Jurij Mežnaršič, svetovalec uprave Aerodroma Ljubljana, ki je na zadnji skupščini zastopal številne male delničarje (zlasti zaposlene). Po okoli deset odstotkov glasov bodo imeli tudi Abanka Vipa, švedska družba za upravljanje East Capital in NFD DZU. p Naložbe, prihodki in čisti dobiček Aerodroma Ljubljana Podatki Seonet, v mio. EUR naložbe v neopredmetena Cisti prihodki sredstva, objekte in opremo dobiček 45 40 i i i 38,6 ; 35 /***^_ 30 ''■/'■■ '■■_^r 26 - 9 : : : : o ; ; ; ; ; 4^ 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 25. 02. 2013 
Stran: 7