Danes se bo sicer sestal nadzorni svet NLB, o čem bodo razpravljali, pa ni znano. »Delničarje zanima izstop iz lastništva NLB« Spomnimo, da je država delež v NLB že občutno povečala konec minulega leta, ko je od belgijske KBC po ceni en evro za delnico odkupila njen 22-odstotni delež NLB. Zanj je plačala nekaj manj kot 2,8 milijona evrov, delež države v NLB pa se je posledično zvišal na okoli 86 odstotkov. Transakcija sicer še ni zaključena, saj čakajo na mnenje urada za varstvo konkurence. Ob tem velja omeniti, da je vlada v minuli teden sprejeti klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH) navedla, da znaša delež države v NLB le 49,21 odstotka. Upoštevala je torej zgolj delež države in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ne pa tudi Kapitalske družbe (Kad), kije po zakonu o SDH samostojna pravna oseba, in ne deleža, ki ga je država odkupila od KBC. Država sicer načrtuje, da bo delež v NLB znižala na 25 odstotkov plus eno delnico, a vse kaže, da bo pred tem v lastništvu banke presegla 90 odstotkov. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah bi država tako postala glavni delničar, kar ji na eni strani omogoča iztisnitev malih delničarjev, po drugi strani pa ji nalaga, da mora, če tako zahteva eden ali več malih delničarjev, tem v roku enega meseca »ponuditi primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic«. Po konverziji Co Co obveznic v redne delnice NLB z glasovalno pravico, s čimer bo država pridobila več kot 90- odstotni delež v banki, bo lahko država iztisnila male delničarje, možno pa je tudi, da bo kateri od njih sam zahteval izstop, pojasnjuje predsednik društva malih delničarjev Rajko Stankovič. »Menim, da je ta scenarij zelo verjeten in da obstaja med malimi delničarjizanimanje za izstop iz lastništva NLB. Organiziranega trga za delnice banke namreč ni in večina jih upa, da bi z iztisnitvijo ali izstopom dobili več kot na sivem trgu,« je povedal Stankovič. Ta je spomnil, da so nekateri delnice NLB kupovali tudi po 337 evrov, kar zdaj sicer ni realno pričakovati, a kljub temu naj bi med malimi delničarjivladalo prepričanje, da NLB ni v tako slabem stanju, kot se ga prikazuje. Ceno oziroma primerno nadomestilo za izgubo lastništva bi sicer določila država na podlagi cenitve in po pregledu revizorjev, s to pa se lahko mali delničarji strinjajo ali ne. Če se s ceno ne strinjajo, lahko predlagajo, da primerno odpravnino določi sodišče. »Za manjšinske deleže diskonta ni, cena pa mora biti višja od morebitne likvidacijske cene,« še pojasnjuje Stankovič. V skladu z zadnjimi spremembami zakona o bančništvu državi v primeru konverzije Co Co obveznic v redne delnice sicer ne bo potrebno objaviti prevzemne ponudbe, saj so z novelo zakona o bančništvu uvedli izjemo od zakona o prevzemih, a v zakon o gospodarskih družbah, ki ureja obravnavo manjšinskih delničarjev, niso posegli. »Ocena S&P prijetno presenečenje« Kot smo že večkrat poročali, se bo po pretvorbi pogojno spremenljivih Co Co obveznic za 320 milijonov evrov povečal tudi primanjkljaj, ki naj bi v skladu s sprejetim proračunom letos sicer znašal 1,01 milijarde evrov ali 2,8 odstotka BDP. Ta še ne vključuje načrtovanih stroškov za dokapitalizacije bank, ki naj bi sledile čiščenju bančnih bilanc in za katere država prav tako načrtuje okoli milijardo evrov. Stanje v bančnem sistemu oziroma pričakovani stroški reševanja težav bank pa so znova botrovali znižanju bonitetne ocene države s strani bonitetne agencije Standard & Poor's (S & P). Ta je bonitetno oceno Slovenije znižala z A na A-, a dejansko negativne obete spremenila v stabilne. »Oceno so nam znižali zgolj za eno stopnjo, obete pa iz negativnih v stabilne. Ocena je pozitivno presenečenje,« pravi Primož Cencelj iz KD Skladov in dodaja, da nas agencija Moody's na primer ocenjuje slabše. V S & P so znižanje bonitetne ocene v prvi vrsti pojasnili s pričakovanim povečanjem dolga, ki bo sledilo načrtovanemu reševanju bank. V bonitetni agenciji ocenjujejo, da bo državo pomoč bankam v državni lasti stala od tri do štiri milijarde evrov, javni dolg pa se bo posledično letos povečal na 59 odstotkov BDP, medtem ko so pričakovali, da bo ta znašal 53 odstotkov BDP. S&P hkrati opaža večja tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in fiskalnih pritiskov, ker je trenutna vlada izgubila večino, pa jih skrbi tudi uvedba proračunske in zdravstvene reforme ter reforme trga dela. Čeprav se je zaradi politične krize sprejemanje reform upočasnilo, pričakujejo v S & P reformni napredek, ne pričakujejo pa, da bi morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega mehanizma. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 02. 2013 
Stran: 9