Bo ATVP, ki ga vodi Damjan Žugelj, z vračilom glasov državi odlašal? Kakšne so možnosti za pridobitev glasov? Spomnimo: država je vomenjenih družbah že leta presegala prevzemni prag. Vendar pa gre za staro stanje in velja, da če država in povezane osebe ne dokupijo nobene delnice, jim prevzemne ponudbe ni treba dati. Zalomilo pa se je, ko so se državne osebe (večinoma je šlo za Luko Koper) odločile del premoženja dati v upravljanje in so dokupovale tudi druge državne družbe, čeprav v minimalnem znesku. Torej, če je Luka kupila le eno delnico Aerodroma, v kateri je država že presegala prevzemni prag, bi morala država (ali njene družbe) vložiti prevzemno ponudbo. Tega seveda ni storila. Zato je ATVP vsem državnim družbam in Republiki Sloveniji v takih družbah odvzel glasove. V nekaj družbah je država glasove pozneje spet dobila, saj je zakon prevzemni prag dvignil s četrtine na tretjino glasov. Tega »odpustka« pa niso dobili Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana, saj imajo država in povezane osebe več kot tretjino oziroma celo večino. Možnost za glasove je Po drugi strani je - vsaj v Aerodromu - država že zmanjšala svoj delež na staro stanje. Luka Koper je namreč takoj po nakupu delnice prodala naprej. Težava je po starem zakonu o prevzemih bila, daje obveznost nastala z nakupom delnic - ne glede na to, da seje Luka teh delnic znebila. Konec aprila pa je začela veljati spremenjena določba zakona o prevzemih, ki v takih primerih omogoča vračilo glasovalnih pravic. Po razlagi nekaj pravnikov, ki ne želijo biti imenovani, sprememba pomeni, da lahko država spet dobi glasove (menda vse, ne le do prevzemnega praga), tudi če ne da prevzemne ponudbe in hkrati presega prevzemni prag. Edina obveznost je, daodproda vsaj tiste delnice, ki jih je odkupila, kar paje Luka v primeru Aerodroma (in menda tudi Triglava) že storila. Verjetno je podobno tudi z nakupi vTelekomu ali pa se to lahko hitro uredi, saj gre za minimalne količine, pravi vir. Omenjeno dopušča 63. člen zakona, vkaterem piše, da prevzemnik, kije dosegel prevzemni prag, ne more uresničevati glasovalnih pravic, »dokler ne odtuji vrednostnih papirjev ... najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«. Kako do glasov Če ATVP ne bo sam vrnil glasov državi (kar je menda malo verjetno), jihlahko dobi nazaj prek zahteve za izdajo ugotovitvene odločbe. ATVP je dobil eno - gre za Sodovo zahtevo v zvezi z Aerodromom Ljubljana. Kaj pa, če država do torka, ko bo skupščina Aerodroma, ne bo dobila vrnjenih glasov? Na ATVP so namreč zahtevo dobili pred kratkim, časa za izdajo odločbe pa imajo 60 dni. »V tem primeru lahko glasove državi podeli tudi predsednik skupščine, a je možno, dabi drugi lastniki izpodbijali tovrstne sklepe skupščine,« pravi neuradni vir. A, tudi tuje zmeda. Drugi vir pač pravi, da predsednik skupščine glede tega »nima kaj odločati namesto ATVP«. Na ATVP opozarjajo, da »če bodo organi ciljne družbe ravnali v nasprotju z na dan ciljne skupščine veljavnimi pravnomočnimi odločitvami ATVP, obstaja možnost izpodbijanja tovrstnih skupščinskih sklepov«. Po drugi strani je možno, dabi sklepe izpodbijala tudi država, če ne bi dobila glasov. Dodajmo, dabo skupščina Aerodroma v torek, 13. maja, Telekoma30. maja in Triglava 10. junija. Če država ne dobi glasov, bodo imeli glavno besedo manjši lastniki. Izkušnje sicer kažejo, da manj poučenih malih lastnikov na skupščinah ni. Navadno so to srednje veliki delničarji, pogosto iz finančnih vod (denimo Publikum, KD, Alte, NFD, Perspektiva ...). Tako se lahko hitro zgodi, dabi na skupščine prišlo le nekaj lastnikov, ki bi lahko zlahka uveljavili svoje interese. To je bilo sicer posebej poudarjeno na lanskih skupščinah, ob zamenjavah nadzornikov. Srednji, bolje poučeni lastniki so imeli niti v rokah. So pa se sicer kljub temu nekako usklajevali tudi z državo. Kaj hoče Žugelj Menda je bil Damjan Žugelj ob sprejemanju nove zakonodaje za to, da bi se državi vrnil le del glasovalnih pravic, do prevzemnega praga (torej tretjina). Tega mnenja so tudi nekateri pravniki. Vendar pa zakon določa drugače. In sicer tako, da lahko država - če proda naknadno kupljene delnice - dobi nazaj vse glasovalne pravice, pravi eden od sogovornikov. Z vračilom vseh glasovalnih pravic (o teh sicer odloča petčlanski svet ATVP, ki pa ga vodi Žugelj) pa naj se ATVP ne bi mudilo. Dodajmo, da Žuglju mandat direktorja ATVP poteče marca prihodnje leto in da, kot pravijo na ATVP, ne bo spet kandidiral . m __a A * '

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Borze&denar
Datum: 09. 05. 2014 
Stran: 12