Drugače kot pri večini drugih aktualnih prodaj banke v Heliosu namreč še niso lastnice deležev, za katere iščejo kupca. To velja zlasti za NLB, Abanko in Banko Celje, pri kateri je cerkveni Zvon Ena Holding zastavil dobro tretjino Heliosa. Te torej iščejo kupca kot zastavne upnice Heliosa. Edina od bank, ki je doslej zasegla delnice, je Nova Kreditna banka Maribor, ki ima dobrih 5,6 odstotka domžalske tovarne. Banke preverjajo teren Po neuradnih informacijah bankirji v sporazumu (ta še ni podpisan, včerajšnji sestanek tudi ni bil prvi o tej temi, op. p.) niso opredelili cene, po kateri želijo prodati delnice Heliosa, kar pomeni, da sporazum za prodajalce pravzaprav ni zavezujoč. Banke torej pripravljajo teren za morebitno prodajo in poskušajo pokazati, da so tudi v primeru Heliosa delovale kot dober gospodar. »Kot smo že večkrat povedali, NLB prodaja delnice, ki jih je pridobila iz unovčenja zastav ali pa jih ima še za zavarovanje. Pogovori o možni skupni prodaji potekajo,« so včeraj informacijo potrdili v NLB. Mali delničarji bi prodali Na prodajo pa upajo mali delničarji, ki že preverjajo pripravljenost delničarjev zanjo. »Ker imamo z nekaterimi, že začetimi prodajnimi postopki slabe izkušnje, smo se v društvu MDS na željo nekaterih malih in manjšinskih delničarjev odločili, da pripravimo svoj sporazum, katerega edini namen je odprodaja delnic Heliosa po maksimalni ceni. Zato smo v njem opredelili minimalno prodajno ceno 600 evrov; to je 230 evrov nad trenutno borzno ceno oziroma 100 evrov nad knjigovodsko ceno, ki je konec leta 2010 znašala 498,40 evra,« je včeraj pojasnil predsednik združenja MDS Rajko Stankovič. Včeraj je bilo večkrat slišati, da lastniki Heliosa sporazuma o prodaji še niso podpisali, hkrati pa da je zanimanje med kupci precejšnje. Med interesenti za nakup je menda tudi poslovni partner Heliosa, ameriška družba PPG. »Če bi bil morebitni prevzemnik Heliosa ameriški PPG, bi tega poslovodstvo težko označilo kot sovražnega prevzemnika, saj imata Helios in PPG že več kot deset let skupno podjetje, ki uspešno deluje,« je včeraj menil Rajko Stankovič. Vanja Tekavec Skupščina družbe Helios je avgusta 2007 glasovala za pripojitev Belinke: takrat jih je že povezoval lastnik Zvon Ena Holding, ki je imel tedaj 89,04 odstotka Belinkinih delnic in 20,05 odstotka Heliosovih. Predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec je v tistem obdobju verjel, kot je večkrat povedal, da so za največjega lastnika Zvon Ena dolgoročna strateška naložba. Na vprašanje Dela, ali mu je veliki lastnik obljubil, da Heliosa ne bo prodal, je Slavinec takrat odgovoril: »Po naravi sem morda celo preveč zaupljiv. Dogovori in beseda mi veliko pomenijo. Kljub temu nismo ostali le pri besedah in obljubah, ampak smo se z našimi največjimi lastniki tudi drugače medsebojno zavezali. Verjamem, da imajo naložbo v Heliosu za dolgoročno, seveda le, če bomo izpolnjevali njihova pričakovanja in bomo dovolj uspešni. Če ne, postane dolgoročnost relativna.« Zdaj, štiri leta pozneje, je Zvon Ena Holding zaradi prezadolženosti v prisilni poravnavi, Heliosove delnice je zastavil pri bankah, Uroš Slavinec pa se boji, da se bo družba znašla v sovražnih rokah, če bodo Zvonovi upniki prodali delnice. K. F. Helios je ena izmed portfeljskih naložb v naložbenem portfelju Zavarovalnice Triglav, s katerimi poskušamo maksimizirati vrednost naših finančnih naložb. »Zdaj je še prezgodaj, da bi lahko potrdili ali zavrnili pristop k prodajnemu sporazumu,« pojasnjujejo v zavarovalnici. V NKBM je mogoče zvedeti: »O morebitni prodaji svežnja delnic nismo sprejeli še nobene poslovne odločitve, čeprav smo ji - ob izpolnitvi ustreznih pogojev - naklonjeni. Ključno vodilo v primeru prodaje bo, poleg varnosti, predvsem maksimizacija vrednosti našega deleža.«

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 10. 2011 
Stran: 9