Na sestanku so se dogovorili, da bo NLB oblikovala osnutek prodajnega sporazuma, nato pa bo svoje mnenje podal še UVK. »Proučili bomo, ali bi banke s sporazumom lahko kršile konkurenčna pravila,« je po sestanku poudaril Matičič. Znova je poudaril, da Urad prodaji Mercatorja ali oblikovanju sporazuma ne nasprotuje. Kar zadeva mnenje k sporazumu, pa ima Urad tri možnosti; lahko izda pozitivno mnenje (da je sporazum torej skladen s pravili konkurence), lahko ga delno potrdi (če je delno skladen) ali ga zavrne (če sporazum ne bo skladen s konkurenčnimi pravili). Vloga Urada za varstvo konkurence Če bo varuh konkurence prižgal zeleno luč sporazumu o skupni prodaji Mercatorja, s tem njegove vloge pri prodaji najboljšega soseda ne bo konec, saj bo urad vzel pod drobnogled tudi morebitnega kupca. Pri tem urad najbolj zanima, ali bi pri morebitni povezavi med prevzemno tarčo in prevzemnikom lahko nastala tako imenovana vertikalna integracija. Sporazum pa bo vzela pod drobnogled tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Varuh kapitalskega trga je sicer v primeru Mercatorja že ukrepal in bankam lastnicam pred kratkim zamrznil glasovalne pravice. Presoja regulatorjev konkurence in kapitalskega trga je sicer le ena od ovir, ki jih bodo morale pred prodajo Mercatorja preskočiti banke. Te namreč želijo skupaj odprodati večinski delež najboljšega soseda (torej 50 odstotkov ali več, kar je tudi pogoj za prevzemno ponudbo); to pa ne bo mogoče, če se sporazumu ne bo priključila Pivovarna Laško kot lastnica 23,34 odstotka Mercatorja. Odprto pot za priključitev k sporazumu so v Laškem sicer dobili prejšnji teden z zahvalo hrvaškemu Agrokorju, vendar morajo prodajalci preskočiti še eno oviro; to je vprašanje reprograma posojil močno zadolženi pivovarni, ki ji v nasprotnem primeru grozi stečaj. Po dosegljivih informacijah Pivovarni Laško 30. junija poteče večina od skupno 450 milijonov evrov posojil, zato se z vprašanjem reprograma pravzaprav mudi. V pivovarni so pred kratkim že napovedali, da bi v zameno za pristop k skupni prodaji Mercatorja radi imeli zavezo bank glede reprograma posojil; navsezadnje zato, ker se bo pivovarna z morebitnim pristopom k sporazumu zavezala tudi k precej strogim pravilom igre. Dosedanji osnutek sporazuma o prodaji Mercatorja je namreč precej zavezujoč, tako glede načina potrjevanja morebitnega kupca kot glede pogojev odstopa od sporazuma; sporazum med drugim predvideva, da nihče od podpisnikov ne more nekaznovano odstopiti od sporazuma ali »solirati« pri prodaji. VANJA TEKAVEC Nadaljevanje s 1. strani UVK je razpolaganje z delnicami Mercatorja omejila tudi pivovarni, zaradi česar je zadnja proti uradu vložila tožbo na vrhovno sodišče. »Še v tem tednu bomo na vrhovno sodišče posredovali dodatne obrazložitve glede naše tožbe. Zaprosili bomo tudi za prednostno obravnavo,« je včeraj poudaril odvetnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek. V pivovarni so prepričani, da je odločba UVK o omejitvi prostega razpolaganja z delnicami Mercatorja nezakonita, precej nelogično je tudi, da bi UVK nasprotoval prodaji Mercatorja, je včeraj opozoril Zdolšek. »Če bi pri prodaji Mercatorja prišlo do kršitve zakona o prevzemih ali do izvrševanja nadzora v Mercatorju, ne da bi bila koncentracija prijavljena varuhu konkurence, je nelogično, da UVK prepoveduje oziroma onemogoča Odprodajo. Prav odprodaja je ena od oblik odprave kršitev, bodisi zakona o prevzemih bodisi kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.« Vanja Tekavec

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 10. 05. 2011 
Stran: 3