To po dosegljivih informacijah pomeni, da država z Zavarovalnico Triglav na čelu ne more glasovati na današnji skupščini Abanke, razen če tik pred skupščino ne bo kakšnih sprememb. Zahtevo za oceno ustavnosti so na ATVP napovedovali tako rekoč od sprejema avtentične razlage zakona o prevzemih, saj menijo, da je ta neustavna. »Prepričan sem, da bomo z našo zahtevo uspeli,« je včeraj poudaril direktor ATVP Damjan Zugelj. Na agenciji so prepričani, da določbe zakona o prevzemih, zaradi katerih je državni zbor pred kratkim sprejel avtentično razlago, »nikoli niso bile sporne oziroma so bile jasne in nedvoumne do trenutka, ko je ATVP zaradi kršenja prevzemne zakonodaje uvedel postopke v več različnih domačih družbah«. Spomnimo; potreba po avtentični razlagi zakona o prevzemih je nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začel postopke za odvzem glasovalnih pravic zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje, v dveh primerih (Petrol in Abanka) pa je agencija tudi ukrepala in državnim lastnikom odvzela pravico do glasovanja. Država je presegla prevzemni prag Zakon o prevzemih v svojem 75. členu namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag v višini 25 odstotkov (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. Če ga presežejo, pa morajo objaviti ponudbo za prevzem ali zmanjšati svoj delež pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov. Prav to se je v primeru Petrola in Abanke tudi zgodilo in nastal je problem; zato so štirje poslanci na začetku leta (državni zbor pa kasneje sprejel) predlagali drugačno razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, ki za morebitne kršitelje ne predvideva tako hudih sankcij, kot je zamrznitev glasovalnih pravic. To pa je zmotilo ATVP. »Pri sprejetju avtentične razlage ne gre za razlago nejasnosti določb zakona, temveč za njegovo spremembo. To pa presega institut avtentične razlage,« je včeraj poudaril Žugelj ter izrazil pričakovanje, da bodo argumentom ATVP ter stroke prisluhnili tudi ustavni sodniki. Pobudo za oceno ustavnosti avtentične razlage so vložili tudi mali delničarji, združeni pod okriljem društva MDS. »Pobudo sem vložil kot društvo in kot fizična oseba, saj menim, da mora o zakonu presojati sodišče, ne pa volja trenutne oblasti. Državni zbor je s sprejetjem avtentične razlage posegel v temelj demokracije, to je, da so pravila igre znana vnaprej. Ne morejo veljati ena pravila igre za državne, druga pa za nedržavne lastnike. Prav to pa se je zgodilo s sprejetjem avtentične razlage,« je včeraj opozoril predsednik združenja MDS Rajko Stankovič. Tudi MDS je javno že opozarjal na morebitne negativne posledice sprejetja avtentične razlage. Hkrati je predlagal, naj se težave državnega bloka z odvzemom glasovalnih pravic raje rešuje s hitrim postopkom spremembe zakona o prevzemih, vendar poslanci temu niso sledili. »Nasprotno, jasno so dali vedeti, da se odločajo politično in da stroke ne bodo spoštovali,« je poudaril Stankovič. Država brez glasovalnih pravic na skupščini Abanke? Zahteva za ustavno presojo avtentične razlage ima tudi že povsem konkretne posledice. Vrhovno sodišče je včeraj namreč prekinilo odločanje o zahtevi, s katero so državni lastniki Abanke vložili tožbo proti ATVP zaradi zamrznitve glasovalnih pravic. To po dosegljivih informacijah pomeni, da skoraj vsi državni lastniki (izjema je Triglavov vzajemni sklad) danes ne bodo mogli glasovati na skupščini Abanke. Na tej bodo delničarji odločali tudi o imenovanju Igorja Stebernaka, člana uprave Zavarovalnice Triglav, v NS Abanke, vendar je slišati, da bo imenovan tudi, če državni blok ne bo mogel glasovati. Vrhovno sodišče pa ni zgolj prekinilo postopka presoje v tožbi Abanka - država - ATVP, temveč bo šlo Damjan Žugelj foto matej družnik/dokumentacija dela še korak dlje. Včeraj je namreč napovedalo, da bo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 75. člena zakona o prevzemih. Torej tistega, ki je pravzaprav zakrivil sprejem avtentične razlage. »Navedena določba 75. člena zakona o prevzemih je po oceni vrhovnega sodišča nejasna, na kar ne nazadnje kaže tudi sprejeta avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) tako nejasna, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti avtentična razlaga kot sestavni del zakona,« so včeraj sporočili z vrhovnega sodišča. Vanja Tekavec

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 05. 2011 
Stran: 9