v treh mesecih po koncu poslovnega leta ni predložil letnega porocila ter podatkov iz letnega porocila o svojem premoženjskem in financnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidencne, analitsko-informativne, raziskovalne in davcne namene. S tem naj bi storil dva prekrška po zakonu o gospodarskih družbah; za vsakega je predpisana globa od 600 do 1.600 evrov. Podjetnik letnega porocila in podatkov res ni posredoval, a je imel za tako ravnanje zakonito podlago. Ima namrec status tako imenovanega normiranega espeja oziroma uradno (po zakonu o dohodnini) status zavezanca, ki ugotavlja davcno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Kot pravi Boris Kozlevcar iz pravne pisarne JK Skupina, za take primere zakon o gospodarskih družbah predvideva izrecno izjemo pri posredovanju letnega porocila in drugih podatkov. »Naše preverjanje pri AJPES je pokazalo, da podjetnik v njihovih evidencah ni zabeležen kot ,normiranec'.« Sodelovanje v postopku Da normiranim podjetnikom ni treba predložiti letnega porocila, so tudi nam potrdili na AJPES. »Ker nam niste sporocili podatka o podjetniku, ne moremo preveriti pravilnosti predmetnega postopka in na podlagi katerih dokazov je AJ-PES izrekel globo za prekršek, niti ali je podjetnik zaradi opravljanja dolocene dejavnosti (trgovinska, gostinska dejavnost ...) zavezan k vodenju poslovnih knjig. Ob pomanjkanju podatkov o tej zadevi tako ni mogoce ugotoviti upravicenosti izrecene globe,« pojasni Marija Remic iz AJPES. Po njenih besedah mora podjetnik v postopku o prekršku aktivno sodelovati in predlagati dokaze, ki so mu v korist. Po zakonu o prekrških prekrškovni organ (AJPES) še pred izdajo odlocbe o prekršku kršitelja o njem obvesti in ga pouci: ? da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okolišcinah prekrška, da pa mu tega ni treba storiti niti odgovarjati na vprašanja, ce se bo izjavil ali odgovarjal, pa ni zavezan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, ? da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo vec mogel uveljavljati. Ce bi podjetnik zatrjeval, da ni zavezanec za predložitev letnega porocila, bi pooblašcena uradna oseba AJPES na Dursu preverila, ali njegove navedbe držijo in v primeru resnicnih navedb postopek ustavila. Ce podjetnik te možnosti ne izkoristi, lahko zoper pisno odlocbo prekrškovnega organa oziroma AJPES vloži zahtevo za sodno varstvo (ta zadrži izvršbo odlocbe). Potrdilo Dursa Kot pravijo na JK Skupini, je bilo pojasnilo AJPES, da od Dursa prejemajo obvestila o tem, kateremu zavezancu je priznan status normiranega espeja, da pa v tem konkretnem primeru obvestila Dursa niso prejeli. Svetovali so, naj podjetnik, ki se znajde v opisanem položaju, nemudoma pošlje Dursovo potrdilo o svojem statusu. Malo napak Na vprašanje, koliko imajo takšnih primerov, na AJPES odgovarjajo, da je ta prvi, ki pa bi se, ob predpostavki resnicnosti podjetnikovih navedb, z uporabo navedenih možnih institutov zakona o prekrških, za podjetnika - po preverjanju podatkov med AJPES in Dursom - lahko ugodno koncal. Durs sicer mora AJPES posredovati seznam podjetnikov, ki so obdavceni na podlagi ugotovljenega dobicka z upoštevanjem normiranih odhodkov (normiranci) do 10. januarja tekocega leta za minulo koledarsko leto. Za leto 2009 je posredoval AJPES seznam 1.513 normirancev, pozneje pa je bilo ugotovljeno manj kot odstotek nepopolnosti posredovanih podatkov. •

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 13. 07. 2010 
Stran: 20