Z večino glasov pa so podprli predlog, da se za leto 2010 izplača dividenda v višini 7,50 evra bruto za delnico; skupaj bo Petrol letos za dividende namenil 15,65 milijona evrov, kar je najvišja masa za izplačilo dividend v njegovi zgodovini, je povedal prvi mož Petrola Tomaž Berločnik. Zahtevo, da se Aleksandru Svetelšku in še dvema članoma uprave (Romanu Dobnikarju in Janiju Živku) ne podeli razrešnica za lani, je že na začetku skupščine vložilo združenje MDS, svoj predlog pa utemeljilo predvsem z afero SCT, ki je na začetku leta z vrha Petrola odnesla Svetelška. SCT Petrolu dolguje nekaj manj kot 12 milijonov evrov, zato delničarje zanima, koliko teh terjatev je zavarovanih ter tudi, »kakšen scenarij pripravlja uprava, če bo šel SCT v stečaj«, je poudaril predsednik MDS Rajko Stankovič. Male delničarje zanima tudi, kakšna je izpostavljenost Petrola do preostalih propadlih gradbincev, na primer Vegrada, CPM ali GPG, ter koliko slabitev je Petrol opravil za spodletelo naložbo v koprski Istrabenz. Pri tem so spomnili na fiasko na lanski skupščini Istrabenza, na kateri Petrol ni podprl zahteve po reviziji nekaterih poslov Istrabenza; prav tako niti sedanja, niti prejšnja uprava Petrola proti odgovornim v Istrabenzu nista podali nikakršnih odškodninskih zahtevkov. Če bo šel SCT v stečaj, bo Petrol ob dva milijona evrov Malim delničarjem je kupčije s SCT najprej pojasnjeval član uprave za finance Janez Živko. Kot je dejal, ima Petrol nezavarovanih za približno 1,25 milijona evrov terjatev do SCT, »vse druge so zavarovane«. Petrol je lani svojo terjatev do SCT sicer oslabil v višini 3,5 milijona evrov. Če bo šel ta v stečaj, Živko ocenjuje, da bo Petrol izgubil največ dva milijona evrov. Tomaž Berločnik pa je zagotovil, da si je uprava Petrola v času, odkar jo vodi, veliko prizadevala za zmanjšanje izpostavljenosti do neplačnikov in povečanje prvovrstnih kakovostnih zavarovanj. »To so predvsem hipoteke, bančne garancije in garancije SID,« je poudaril Berločnik. V zadnjih mesecih je Petrol povečal le izpostavljenost do gradbenega podjetja CPM - ta znaša med 800.000 in 900.000 evri. Do Vegrada ima za približno 100.000 evrov terjatev. Za 33 odstotkov Istrabenza je odštel 192 milijonov evrov, danes pa je naložba »v knjigah« vredna 21 milijonov evrov, kar pomeni, da ima Petrol iz tega za približno 171 milijonov evrov odpisov. Glede morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu in nadzornikom Istrabenza pa je Berločnik pojasnil, da se za ukrepanje niso odločili, ker je malo verjetno, da bi odgovornim za skorajšnji propad Istrabenza lahko dokazali odškodninsko odgovornost. Petrol poskuša zmanjšati obveznosti v Črni gori Berločnik je odgovarjal tudi na vprašanja delničarja Mirana Mejaka, ki so ga med drugim zanimali posli Petrola v Črni gori in v Srbiji, zakaj se ne povežeta Petrol in Mercator ter kdaj bo na domačih bencinskih črpalkah možno polnjenje avtomobilov na električni pogon in tekoči plin. Pri tem je spomnil, da je Petrol leta 2006, v času, ko ga je vodil Marko Kryžanowski, s črnogorskim podjetjem Montenegro Bonus Cetinje ustanovil partnersko družbo Petrol Bonus. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo Petrol v skupno novoustanovljeno družbo v prihodnjih letih vložil 154,5 milijona evrov. »Dvomim, da je to naložba, od katere bi imel Petrol donos,« je menil Mejak. »Petrol je z vlado Črne gore sklenil zelo neugodno pogodbo. Dokler se ne bomo sporazumeli s črnogorsko vlado, Petrol v črnogorski trg ne bo vložil niti evra,« je odgovoril Berločnik. Ambiciozne načrte, ki jih zdaj »ustavljamo«, je imel Petrol tudi v Srbiji, kjer imajo šest bencinskih servisov. Kar zadeva povezovanje z Mercatorjem, ki je strateški dobavitelj Petrola pri maloprodaji, pa Berločnik meni, da Slovenija ni zrela za takšne povezave. Delničarji so včeraj potrdili tudi nekatere spremembe statuta in določili novo višino nagrade za nadzornike. Ta bo po novem za predsednika NS znašala 1200 evrov bruto na mesec, za člane pa 1000 evrov bruto. Vanja Tekavec 1C £L C milijona UjKJJ evrov bo letos za dividende namenil Petrol ATVP: Nedopustna odločitev vrhovnega sodišča Tik pred začetkom skupščine je bilo konec tudi ugibanj, ali bodo državni lastniki Petrola (zlasti Kad in Sod) lahko glasovali. Za takšen razplet je poskrbelo vrhovno sodišče, ki je tik pred zdajci, uro pred začetkom skupščine, ugodilo predlogu državnih delničarjev in odpravilo odločbo, s katero je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pred kratkim zamrznila glasovalne pravice države v Petrolu. Vrhovno sodišče se je v svoji odločbi oprlo na nedavno sprejeto avtentično razlago zakona o prevzemih, na kar pa so se včeraj ostro odzvali na ATVP. Menijo namreč, da je takšna odločitev nedopustna, saj bi moralo sodišče zaradi neustavnosti avtentične razlage sprožiti postopek ustavne presoje, prepričani so tudi, da je sodišče s tem zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva. ATVP je napovedal, da bo sam ali skupaj z zainteresiranimi skupinami vložil pobudo za presojo ustavnosti avtentične razlage zakona o prevzemih, na očitke agencije pa seje včeraj odzvalo tudi vrhovno sodišče: »Kljub temu, da tovrstne izjave vodstva ATVP niso redke, ocenjujemo, da je to komentiranje popolnoma neprimerno in nedopustno za državni organ in predvsem odraža nepoznavanje načel pravne države ter pomeni elementarno nespoštovanje odločb vrhovnega sodišča,« so sporočili. Delničarji Petrola bodo za leto 2010 prejeli 7,50 evra bruto dividende na delnico. Do dividende bodo upravičeni vsi delničarji, ki bodo vpisani v KDD na dan 23. maja letos. Družba bo dividende izplačala v roku 90 dni. Poslovna stavba Petrola foto uroš hočevar Petrol: ena uprava, dve razrešnici? - Ko so člani uprave Petrola prihajali na skupščino, še ni bilo znano, ali bodo z nje vsi odšli z razrešnico. Od leve proti desni: odvetnik Uroš llič in člani uprave Petrola, Marica Lah, Janez Živko, Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Roman Dobnikar. foto aleš černivec

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 05. 2011 
Stran: 9