Izvedeli smo, da je bila razprava tehtna, produktivna in naravnana v pravo smer. Ta teden naj bi odgovorni pripravili že nekaj izoblikovanih amandmajskih predlogov in novih, strokovno preverjenih rešitev. Spomnimo, da je prvotni seznam vseboval skoraj 70 predlogov za spremembo zakona, po opravljeni selekciji pa so člani skupine razpravljali o približno 15 sklopih. Uvodoma so se člani skupine veliko ukvarjali z definicijo insolventnosti. Številnih pobud (večinoma o tem, kako dolga zamuda pri plačilu obveznosti že pomeni insolventnost) še niso strnili v novo opredelitev, jasno je le, da sedanja ureditev omogoča zlorabe in neupravičeno zavlačevanje. Upnikom bi morali omogočiti, da postopek sprožijo hitreje in laže, so pa člani skupine pri tem zaznali številne ovire. Med drugim, kako lahko upniki v posameznih primerih sploh dobijo ustrezne podatke. Poenoteno o imenovanju upraviteljev Precej poenoteno je bilo stališče o imenovanju upraviteljev. Skoraj celotna skupina sedanji naključni izbor, vidi kot ustreznega. To pomeni, da je pobuda vladne službe za razvoj, ki bi avtomatizem pri dodeljevanju postopkov po seznamu upraviteljev nadomestila z izbiro upravitelja glede na njegove izkazane reference in zahtevnost postopka, ostala osamljena. Vrsta predlogov se je nanašala na potrebno skrajšanje zakonskih rokov. Ker obstaja načelno soglasje o tem, da je postopke treba skrajšati, bodo predstavniki stroke, sodišč in ministrstva za pravosodje preverili, katere roke (ki se navezujejo drug na drugega) je mogoče skrajšati. Veliko je bilo govora o konverziji terjatev v lastniške deleže. Do zdaj je o tem odločala skupščina družbe oziroma njeni lastniki, zaradi specifične vloge obstoječih lastnikov in njihovih interesov pa naj bi o tem odločal upniški odbor. Zamisel, o kateri se v javnosti še ni veliko govorilo, bi pa močno olajšala insolvenčne postopke v malih podjetjih, je oblikovanje nekakšnega novega postopka enostavne prisilne poravnave. Podjetje, ki ima na primer do pet ali šest upnikov, bi se lahko z upniki dogovorilo o odpustu dela terjatev (podjetje jim obljubi, da jim bo vrnilo, denimo, 60 odstotkov terjatev), in če bi se s tem strinjali vsi, bi to lahko storili mimo sodišča in prisilnih upraviteljev, zgolj v posebnem postopku pred notarjem. To bi sodišča znatno razbremenilo majhnih postopkov. Izločitev povezanih podjetij iz glasovanja Aktualna je tudi rešitev, po kateri bi bila iz glasovanja o postopku izključena ne samo hčerinska, temveč tudi vsa povezana podjetja, kot jih opredeljuje zakon o gospodarskih družbah. Delovna skupina je tehtala, kako ravnati v primeru, ko v prisilni poravnavi podjetje neha redno izplačevati plače. Delavci so nemočni, saj ne morejo na zavod za zaposlovanje. To bi rešili tako, da bi po določenem zamudnem roku avtomatično sprožili stečaj podjetja. Razmišljali so tudi o tem, da bi Durs avtomatično predlagal stečaj, če določeni prispevki ne bi bili plačani, vendar so bila mnenja o tem različna. Ugotovili so namreč, da ima jamstveni sklad to možnost že zdaj, pa je, zanimivo, menda še nikoli ni uporabil. Navržena je bila tudi zamisel, da bi podobno kot v prisilni poravnavi tudi v zunajsodni poravnavi podjetje oprostili določenih davčnih obveznosti. S tem bi spodbudili uporabo zunajsodnih postopkov. Strokovnjaki za insolvenčno pravo in predstavniki institucij so se poglobili v položaj, ki je razmeroma pogost in precej brezupen: veliko je insolventnih malih podjetjih, d. o. o., ki jih upniki preprosto nočejo poslati v stečaj, ker vedo, da bo stečajna masa prazna in ni niti denarja za stroške stečajnega postopka. Hkrati pa zakon zavezuje poslovodstvo, da v določenem roku razglasi insolventnost družbe, sicer osebno odgovarja s svojim premoženjem. Odgovore bodo poskušali poiskati do prihodnjega sestanka, ki bo predvidoma ta teden. Božena Križnik Večina članov delovne skupine seje strinjala, da z zadnjo novelo zakona uvedena novost, da je prisilno poravnavo mogoče uvesti, če bo poplačilo upnikov najmanj 50-odstotno v največ štirih letih, ni realna. Po njihovih ocenah bi bilo ustreznejše 30-odstotno poplačilo v največ osmih letih. Še vedno pa je živa tudi ideja, da sploh ne bi smeli postavljati omejitev, češ, da je vsakršno poplačilo, ki je večje, kot bi bilo v stečaju, za upnika lahko sprejemljivo in daje to pač stvar presoje upnikov.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 09. 2011 
Stran: 9