Neposredno po sklicu skupščine NLB, d.d., je VZMD že včeraj družbi poslal nasprotni predlog za delitev dividend v skupni višini 92,2 mio €, v enkratnem znesku 4,61 € bruto na delnico. Strokovni sodelavci VZMD so prepričani, da je primerno in zaželeno, če družba - za delitev dividend iz naslova 342 mio € bilančnega dobička - delničarjem nameni znesek, ki si ga po navedbah tudi banka sama (oz. njeno poslovodstvo) sicer želi razdeliti med delničarje, vendar si tega - zaradi ukrepov regulatorjev - Uprava in Nadzorni svet »ne drzneta« predlagati. Tako predlog poslovodstva predvideva delitev precej nižjih dividend, in še to pogojno v dveh delih - 1. izplačilo 12 mio €, oz. 0,60 € bruto na delnico in 2. (pogojno) izplačilo 12,8 mio € oz. 0,64 € bruto na delnico.  Takšen način izplačila seveda ni v interesu delničarjev - posebej malih - saj se jim s tem povečujejo oz. dublirajo stroški finančnih posrednikov, ki nastanejo ob vsakokratnem izplačilu dividend, posebej takšnih (relativno nizkih) zneskov. NLB je tudi v letu 2020 - glede na leto pred tem - povečala bilančni dobiček, zato so v VZMD prepričani, da je družba sposobna takega izplačila dividend, brez negativnih vplivov ali ovir siceršnjim načrtom družbe.

Neposredno po včerajšnjem sklicu skupščine družbe ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., je VZMD danes na družbo odposlal – že pred časom najavljeni – nasprotni predlog za delitev višjih dividend. Predlog VZMD tako predvideva delitev 79.573.018,00 € oz. dividendo v višini 3,50 € bruto za delnico, medtem ko Uprava in Nadzorni svet predlagata dividendo v višini 1,70 € bruto na delnico, za kar bi družba namenila 38.649.751,60 €, od skupno 89.624.175,26 € bilančnega dobička konec leta 2020. V Združenju so prepričani, da je - po lanskem ne-izplačilu dividend - primerno in neobhodno, da družba za delitev dividend delničarjem nameni večino bilančnega dobička. Po prepričanju VZMD bo višje izplačilo dividend okrepilo zaupanje obstoječih in potencialnih vlagateljev v delnice družbe - tako doma, kot v tujini - ter posledično ugodno vplivalo na večjo likvidnost in rast tečaja delnice na borzi. Družbe na Ljubljanski borzi, ki so ravnale v tej smeri (npr. Petrol, d.d. (VIDEO), in Krka, d.d.), so v tem času - tudi zaradi tega - dosegle pomembne rasti na borzi.