Igor Demovšek, STA

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013. V postopku je združenih osem primerov. Prve tožbe so prizadeti na ESČP sicer vložili že leta 2014, vseh oškodovancev skupaj pa je več kot 500. Slovenija mora na vprašanja odgovoriti do 15. marca.

Sporna odločitev ustavnega sodišča? Odvetnik Miha Kunič, ki zastopa enega od tožnikov, je povedal, da bi moral začetek postopka pred ESČP spodbuditi resne aktivnosti Slovenije za ureditev izplačila odškodnin razlaščencem. »Postopek namreč ne naslavlja zgolj odškodninskih tožb, ampak tudi vprašanja pravice v registrskih in upravnih sporih v zvezi z izrednimi ukrepi Banke Slovenije. Ob tem pa odpira vprašanje, ali je odločitev ustavnega sodišča o uskladitvi zakonodaje, po kateri bi dobili razlaščenci le pravico do odškodninske tožbe, sploh ustrezno pravno sredstvo,« pravi Kunič. Direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) daje namreč v 85. členu razlaščencem pravico do tožbe pred upravnim sodiščem, na katerem pa bi morala Banka Slovenije razkriti tudi vse relevantne podatke, ki so privedli do izrednih ukrepov in razlastitve imetnikov podrejenih obveznic.

Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), uvedbo postopka pozdravlja. »Gre za nov korak k odpravi te sramote. Morda bodo zdaj naši odločevala le spregledab in sedanjo protiustavnost hitreje odpravili,« je dejal.

Zakonodajo bi morali sprejeti že maja lani Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, sicer niso v neskladju z ustavo, je pa protiustaven člen, ki nekdanjim imetnikom podrejenih obveznic ni omogočil uveljavitve pravice do sodnega varstva proti Banki Slovenije. Po odločitvi ustavnega sodišča bi moral državni zbor že do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo oškodovanci v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo. Predlog zakona je v prejšnjem sklicu DZ prišel le do matičnega parlamentarnega odbora, ki je ugotovil, da ga je treba dopolniti, zatem pa je sledila menjava vlade. Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da sta priprava in uskladitev zakona ena od njihovih prednostnih nalog, pri čemer so sodni postopki, povezani z izbrisom, do sprejema zakona večinoma prekinjeni. x

Medij: Dnevnik

Avtor: Igor Dernovšek, STA

Stran: 5