Jelka Zupanic

Več kot 103 tisoč nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank je dočakalo vladni predlog, kako bodo prišli do morebitne odškodnine na sodišču. Predlog zakona o postopku sodnega varstva tako imenovanih razlaščencev bo romal v parlament. Koliko denarja je v tej odškodninski igri, ni mogoče napovedati. V proračunih ga za te odškodnine še niso pripravili, vsi razlaščenci skupaj so bili po nominalni vrednosti ob 940 milijonov evrov. Morebitne odškodnine bi plačala država, saj jih Banka Slovenije (BS) ne sme, dokler ni ugotovljena njena krivda, potem pa bo v ločenem postopku država zahtevala od BS povračilo. Parlament bo predlog ocenil najbrž januarja, iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) pa so že sporočili, da "štiri leta po kriminalnih razlastitvah v slovenskih bankah vlada predlaga zakon, ki ne sledi zahtevi ustavnega sodišča in ne odpravlja protiustavnosti". Tudi Društvo malih delničarjev Slovenije (Društvo MDS) ocenjuje enako. Tako eni kot drugi namreč ugotavljajo, da je treba za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva tožnikom že pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do vseh potrebnih informacij. Razlaščenec in član strokovnega sveta VZMD Tadej Kotnik tako pravi, da vlada predlaga, da "mora Banka Slovenije objaviti zgolj odločbe, ki so že tri leta objavljene, cenitev pa ne, temveč moramo mi najprej nedvoumno dokazati sodišču, da imajo za nas dokazano vrednost, pri čemer sploh ne vemo, kaj cenitve vsebujejo, saj nam niso bile dostopne".

Vlada, ki z uveljavitvijo zakona zamuja že pol leta, zdaj razlaščencem, ki bodo šli iskat pravico na sodišče, ponuja v zakonu natančno predpisan sodni postopek. V njem bodo sodišča - od skupno šestih postopkov bodo štirje tekli pred sodišči v Ljubljani, za NKBM pa v Mariboru - ugotavljala upravičenost nekdanjih imetnikov kvalificirani obveznosti bank do povračila škode zaradi tega, ker so na slabšem, kot bi bili, če izredni ukrep BS ne bi bil izdan. Poleg ugotavljanja, ali je škoda nastala, bo sodišče ugotovilo tudi, kolikšna je bila oziroma kakšna bi bila pravilna obravnava posameznih redov teh obveznosti. Da bi bilo sodno varstvo razlaščencev bolj učinkovito, krivde ravnanja BS sodišča v tem osnovnem postopku ne bodo ugotavljala. Sodišče bo izdalo ugotovitveno sodbo. Posamezni razlaščenec se bo lahko ob nestrinjanju z izračunom odškodnine pritožil ministrstvu za finance in bo imel tudi pravico do upravnega spora. Za vložitev tožbe bodo imeli razlaščenci šest mesecev časa.

Večer

https://www.vecer.com/kako-bodo-prisli-do-pravice-razlascenci-6346874