Morel.si, 07.11.2014

Ljubljana, 7. november 2014 (MOREL)- Ministrstvo za finance je predlagalo ukinitev registrskih računov pri KDD, s čimer bo pripomoglo k zamegljevanju lastniške strukture, znižanju pravne varnosti, otežena bo udeležba na skupščinah, njihovim lastnikom pa dodatne finančne in socialne obremenitve s čimer se bo silovito zmanjšalo število malih delničarjev in delež domačega lastništva v slovenskih družbah ipd. Pred iztekom roka je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) Ministrstvu za finance poslalo predloge in pripombe na predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP). Kljub navedbam ministrstva v obrazložitvi novele ZNVP, da predlog nima posledic za socialno področje, v VZMD resno opozarjajo na znatne posledice, ki utegnejo pomembno vplivati predvsem na domače (male) delničarje in trg vrednostnih papirjev. Drugi odstavek 19. člena predloga ZNVP namreč določa, da Centralna klirinško depotna družba (KDD) najkasneje do 30. 6. 2016 ukine registrske račune.

KDD zdaj vodi tudi registrske račune imetnikov vrednostnih papirjev, ki izvirajo še iz časa lastninjenja in razdelitve delnic državljanom. To vodenje je bilo doslej brezplačno. Tistim, ki z vrednostnimi papirji niso počeli nič, je tak račun povsem zadoščal. Šele pri prodaji delnic je bilo potrebno pri borzni hiši odpreti trgovalni račun in za njegovo vodenje (v zadnjih letih) tudi plačati. Po predlogu ZNVP pa naj bi KDD do 30. 6. 2016 registrske račune ukinila. Posledično bodo vsi imetniki primorani odpreti račun pri članu KDD, ki bo zanje opravljal storitve in bo to tudi zaračunal. Koliko, bo odvisno od obsega storitev in trga. Če imetniki svojih vrednostnih papirjev ne bodo pravočasno prenesli na drug račun - če se npr. ne bodo odzvali, ker njihove delnice trenutno nimajo posebne vrednosti, se se z njimi ne trguje, je v teku postopek dedovanja ipd. - je predvideno, da KDD nematerializirane vrednostne papirje vrne imetnikom tako, da jih položi kot sodni depozit pri pristojnem sodišču. Sodišče trenutno (podatek iz časnika Finance) za polog na zahtevo stranke odmeri sodno takso v višini 15 % vrednosti ali največ 410,00 EUR na leto. Finančne oziroma socialne posledice bodo lahko precejšnje. Po grobi oceni bi prenos registrskih računov v teoriji pomenil vsaj dodatnih 5 milijonov evrov letnih stroškov, verjetno pa vsaj dvakrat toliko, ker imajo mnogi imetniki več različnih vrednostnih papirjev. Večji del tega bi zaslužila KDD, le manjši del pa bi šel v državni proračun (depozit pristojnega sodišča). Predlog novele ZNVP je predsednik VZMD Kristjan Verbič pospremil z besedami: »Vrednostni papirji se bodo selili na skrbniške račune borznih hiš in bank, kar bo prineslo zamegljevanje lastniških struktur, znižala pa se bo tudi pravna varnost - na primer ob stečaju utegnejo vrednostni papirji pristati v stečajni masi, kar je bilo že videno - otežila in podražila se bo udeležba na skupščinah družb, saj bo potrebno individualno potrdilo in dodaten strošek, pojaviti se utegnejo provizije pri (pre)nakazovanju dividend, in vsakoletni strošek vodenja, ležarin ipd. bo delničarje primoral, da se znebijo vrednostnih papirjev ter se za vselej umaknejo s kapitalskega trga - torej popolnoma neracionalna ali celo samomorilska poteza s stališča funkcioniranja kapitalskega trga, pa tudi varčevanja, skrbi za (dodatne) pokojnine itn.« Ne nazadnje bi predlagana rešitev pomenila tudi silovit pritisk na zmanjševanje števila malih delničarjev, kar utegne pomembno spremeniti lastniško strukturo družb, zlasti v smeri znižanja deležev domačega lastništva "domačih" družb. Zato v VZMD predlagajo, da predlagatelj (ministrstvo za finance RS) najde posebno rešitev - če je morda res potrebno to področje na novo in drugače urejati(?!) - za nadaljnje vodenje registrskih računov, ki resnično ne bo imela (tako pomembnih in daljnosežnih) finančnih oziroma socialnih posledic. Če to ne bi bilo mogoče, pa predlagajo posebno ureditev zaračunavanja storitev (s ciljem znižanja stroškov) za bivše imetnike registrskih računov. V VZMD opozarjajo, da je nujno predlog ZNVP v točki »6.4 Presoja posledic za socialno področje« dopolniti in realno oceniti ter natančno popisati finančne oziroma socialne posledice predlagane rešitve in državljane s tem seznaniti, so zapisali v sporočilu za javnost. (konec)