V omenjenih treh družbah so se odločili, da bodo opravili še dodatno analizo poslovanja tudi za prejšnja poslovna leta, od vključno leta 2009. Zgroženo so ugotovili, da naj bi računovodkinja tudi v tem obdobju podjetja enako oškodovala še za 225.784 evrov. Kot piše v tožbi zaradi plačila odškodnine v tem znesku, ki so jo podjetja skupaj vložila proti računovodkinji in v kateri so zajeli tudi že plačanih 43.000 evrov, sije uslužbenka z računa Varnosti Ljubljana, d. d., na svoj osebni in poslovni račun v vseh teh letih nakazala 128.700 evrov, 77.788 evrov za položnice za svoje nakupe v Mercatorju in 36.747 evrov za nakupe pri Petrolu. Plačevala pa je tudi račune za Telekom, in sicer v višini 25.211 evrov. Ob tem v podjetjih poudarjajo, da so se vsa nakazila izvajala brez temeljnic, kar po njihovem prepričanju pomeni, da je »šlo za nezakonito prisvojitev sredstev oziroma nakazila brez podlage« in v škodo vseh treh podjetij. Ali je Grubičeva ta denar brez vednosti vodstev podjetij res nakazovala na svoj račun, po

vložitvi kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem in četrtem odstavku 209. člena KZ-i, ki so jo ista podjetja vložila proti njej, že preiskuje policija. Na tožilstvu so nam povedali, da je zadeva »v dopolnitvi na policiji«. PetraRegvat, odvetnica Brigite Grubič, pa pravi, da je ovadba »v celoti neutemeljena«, ker si je računovodkinja nakazala svoj denar, saj je »šlo za pobot terjatve moje stranke do tožečih strank, tako da o kakršni koli uporabi tujega premoženja ni mogoče govoriti«. Meni še, da bo glede na navedeno ovadba zagotovo zavržena.

Dogovor, da ne bi protestirali delničarji?

»Poleg tega je treba opozoriti, da tožeče stranke ves čas operirajo s številkami, ki sploh ne držijo, nakazil moji stranki, ki so bila dejansko plačila za njeno delo oziroma opravljene storitve, ni bilo niti približno toliko, kot jih v tožbi navajajo tožeče stranke,« opozarja odvetnica in dodaja, da njena stranka družb ni oškodovala in si prav tako ni nezakonito prilastila njihovih denarnih sredstev. Varnost Ljubljana, d. d. je, kot nam je odgovorila Regvatova, računovodkinji za delo, ki ga je opravila zunaj

delovnega časa in ki ni bilo zajeto s pogodbo o opravljanju računovodskih in davčnosvetovalnih storitev, plačala 90.703 evrov, Varnost splošni servis 25.403 evrov, Varnost Ljubljana - Varovanje pa 63.105 evrov. Po besedah odvetnice so bila

sicer vsem trem podjetjem ves čas znana vsa nakazila na račun Grubičeve in tudi vsa plačila določenih njenih obveznosti »in so bila izvršena z njihovim soglasjem«. Dodaja, da je Varnost Ljubljana, d. d., zato konec septembra 2011 tudi podpisala sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, v katerem je izrecno ugotovila, da Grubičeva do omenjenega podjetja nima nobenih obveznosti več, in je nato z njo konec septembra istega leta sklenila pogodbo o opravljanju računovodskih in davčnosvetovalnih storitev (Grubičeva je od oktobra 2011 storitve opravljala kot samostojna podjetnica). Za prav to pogodbo, kot pravi odvetnica, pa je direktor Varnosti Ljubljana, d. d., »zahteval, da mora biti v njej navedeno plačilo toliko kot prej neto plača moje stranke, da ne bi mali delničarji protestirali, za preostanek pa sta se dogovorila, da ga bo moja stranka prejemala prek plačil njenih obveznosti (položnic), ki bodo takšne, da jih bo lahko pobotala z dejansko opravljenimi deli, ovrednotenimi po računovodski tarifi oziroma z deležem, ki ga je imela v družbi kot lastnica«. Regvatova je še povedala, da zaradi ravnanja njene stranke zaposlenim ni nastala nikakršna škoda. »Moja stranka si je izplačala samo tisti denar, ki ga je zaslužila z lastnim delom in so tožeče stranke od njega imele korist, torej so korist imeli tudi njihovi zaposleni,« je povedala in sklenila, da so se v času, ko je Grubičeva tam delala, zaposlenim redno izplačevale plače. Glede temeljnic pa, kot piše v odgovoru na tožbo, kjer je

glede posameznih zneskov natančno obrazloženo, za kakšno delo so bili računovodkinji izplačani, pa to, da teh ni bilo, ne pomeni, daje šlo za nezakonito prisvojitev sredstev oziroma za nakazila brez podlage v škodo tožečih strank. ■