VESO STOJANOV Kljub rahlemu petkovemu padcu vodilnega indeksa Ljubljanske borze je bil ves pretekli teden v znamenju pravega bikovskega stampeda. Vrednosti delnic slovenskih blue chipov so dan za dnem presegale rekordne vrednosti. V ponedeljek več kot 11.000 točk, v četrtek pa več kot 11.500. Trgovanje na borzi preseneča še največje optimiste. Od začetka leta so se delnice podražile za več kot 70 odstotkov, v zadnjem letu dni pa že za več kot stp.odstotkov. Kaj je razlog za takšne rekorde, so se v zadnjem tednu spraševali mnogi. Je v ozadju dobra gospodarska rast ali kaj dmgega, menedžerski odkupi, napovedovana odprodaja državnih deležev v podjetjih? Nekdanji direktor
Ljubljanske borze Draško Veselinovič v pogovoru za naš tednik pravi, da je razlogov več. »0b zelo ugodnih gospodarskih razmerah in zelo uspešnem vstopu v EMU (evro) ter tudi ob zelo dobrih rezultatih naših glavnih podjetij je pomemben dodatni razlog zadnja faza privatizacije ali konsolidacije lastniStva v Sloveniji (prodaja državnih deležev Kada in Soda) in boj različnih krogov za prevladujoči položaj, odkupi vodilnih delavcev (MBO) kot npr. Merkur in seveda podpbni poskusi nekaterih drugih.« Ob takšni rasti je skoraj neizbežno vprašanje, kako dolgo časa bo trajal bikovski stampedo na Bavarcu, kajti poletje s svojo vročino ni ravno čas za medvedje spanje. Do kod se tahko borzni balon napihuje? Ali bomo tudi v Sloveniji doživeli pok borznega balona ali zgolj postopne korekcije? Nekateri borzni poznavalci in analitiki upajo, da na borznem trgu ni preveč denarja, ki izvira iz posojil. Ob poku ali močnejši korekciji tečajev bi se posojilojemalci lahko znašli pred hudimi težavami oziroma velikimi finančnimi obveznosti, ki bi lahko, kot opozarjajo poznavalci, marsikaterega navdušenega kupca pripeljale tudi do osebnega in poslovnega bankrota. Vročico so povzročale tudi delnice Gorenja. Pa ne zaradi visoke rasti, temveč se je ta teden končevalo vplačevanje dokapitalizacijskih delnic velenjskega podjetja. Delnice je vpisovala le Probanka, a ker ima ta mariborska bančna ustanova le 14 poslovalnic v Sloveniji, so bile minuli teden tik pred koncem vpisa dolge čakalne vrste in nezadovoljstvo. Pravico do vplačila dokapitalizacijskih delnic je imelo vec kot 17.000 delničarjev in mnogi so želeli v zadnjih drieh izrabiti pravico do nakupa novih svežnjev, a so si mnogi zaradi vročinskega vala ob pogledu na dolgo vrsto pred bančnimi poslovalnicami premislili. V tisku je bilo potem mogoče zaslediti namigovanja, da Probanka s svojimi maloštevilnimi poslovalnicaminibilaizbrana naključno, temveč ravno nasprotno. Menda naj bi bilo upravi Gorenja v interesu, da se za nakup dokapitalizacijskih delnic odloči čim manj dosedanjih delničarjev, saj bodo vse neprodane delnice ponujene v nakup trem institucionalnim kupcem, med njimi tudi podjetju Ingor, kijev lasti vodilnih Ijudi Gorenja. Precejšnjo pozornost javnosti je pritegnila tudi četrtkova skupščina delničarjev Luke Koper, kjer so napovedovali, da se bo država spopadla z manjšinskimi delničarji, pri njenem namenu spremeniti svoje prednostne v navadne delnice, ki prinašajo državi večji vpliv in skoraj štirikrat več denarja iz dividend. A zmagalaje država ob očitni pomoči nekaterih večjih lastnikov, nekateri mediji namigujejo, da je državi na pomoč priskočil Igor Bavčar oziroma Istrabenz. Zakaj se je država odločila za takšen korak, ni povsem jasno. Nekateri namigujejo, da gre za uvod v razprodajo Luke Koper, ki jo lahko država kot zdaj večinska lastnica navadnih delnic laže izpelje in nadzoruje, čepjav sama še ne ve, kako bi to izpeljala. Prodaja deleža tujemu strateškemu partnerju, gre za nemške železnice, ki so zainteresirane za nakup celotne logistične infrastrukture - Luke Koper, Interevrope in Slovenskih železnic, je še vedno zavita v meglo. Prav tako kot se ne ve, kaj bo država zdaj naredila s pristaniško infrastrukturo. Še ne tako dolgo nazaj je bilo zelo aktualno vprašanje oblikovanja pristaniške uprave, na katero bi država prenesla pravico do upravljanja z luško infrastrukturo, podjetje Luka Koper pa bi upravi plačevalo koncesijo. Ali pomeni, da se je država s spremembo delnic odpovedala tudi tej ideji, je prav tako zavito v gosto meglo, saj predstavnik države na četrtkovi skupščini ni znal pojasniti vsebinskih razlogov, zakaj država hoče navadne in prednostne delnice. Vse, karje dal, so bila skopa birokratska pojasnila, da so te spremembe potrebne zaradispremembe zakonodaje. OSVEŽITEV - Za vročinski val obstaja enostavna rešitev, pri ohlajanju pregretih borznih indeksov pa morda ne bo tako prijetno.
Medij: Delo - FT
Avtorji: Stojanov Veso
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 23. 07. 2007
Stran: 2
