Finančni minister Ko je Andrej Bajuk pred dobrima dvema letoma prevzemal mestofmančnega ministra, so hili mnogi skeptični, sajje še naprej ostal predsednik Nove Slovenije - Krščansko Ijudske stranke. Po ustaljenih prepričanjih naj bi sefunkcijafmančnega ministra kot varuha državnega proračuna izključevala z resnejšo angažiranostjo v dnevni politiki. A v tem dvojnem položaju se Andrej Bajuk očitno dobro počuti. Pravi, da zaradi slovenske inflacije m ravno srečen, a ob tem izpostavi, daje Slovenijaje letos dosegla najvecjo rast industrijske proizvodnje v evroskupini. Napoveduje, da se bodo delnice NLB kmalu uvrstile na borzo. Velik optimistpaje tudi. kar zadeva prihodnost Nove
Slovenije. Mihajenko Marko Pečauer foto Jure Eržen Gospod minister, vaš podrejeni, direktor davčne uprave Ivan Simič, je napovedal, da bo do jeseni odstopil. Kako boste ukrepali, kdo bo njegov naslednik, bo to njegova namestnica Mojca Centa Debeljak? Obžalujem to njegovo odločitev, v smislu, da razmišlja o odstopu. Mislim pa, da do te spremembe ne bo prišlo, zato tudi ne premišljujem o kakšnih ukrepih. Gospod Simič, ki je predmet organizirane negativne kampanje, ima od prvega dne moje zaupanje. Vem, da je dober funkcionar. To, kar se dogaja na davčni upravi RS, so pozitivne stvari. Vsakemu človekuje treba dati možnost, da dokaže svojo nedolžnost. Nisem videl še nobene stvari, ki bi bremenila Ivana Simiča, vsak dan pa berem, kaj se govori in piše. Jaz vanj zaupam in mislim, da do spremembe ne bo prišlo. Ko smo že pri davčni tematiki, je aktualna predvidena skupna naložba Harrah's in 1-1 ita v megazabavišče na Goriškem. Ali kot predsednik Nove Slovenije podpirate to naložbo, ki je povezana s spremembo davčne zakonodaje, ki jo pripravljate na vašem ministrstvu? Ta zakonodaja in vsi elementi za javno razpravo so bili pripravljeni tukaj na ministrstvu. Moje osebno stališče pa ni nobena novost, že leta 2001 in 2003 sem skupaj s kolegi poslanske skupine NSi glasoval proti razširitvi igralništva v Sloveniji. Vedno sem se zavzemal, da mora biti omejeno. Program Nove Slovenije ne določa, da bi igralništvo na Slovenskem iztrebili, pač pa se zavzema za čimvečjo preglednost in da se pridobljena proračunska sredstva pametno uporabljajo. Moje osebno stališče pa ne sme preprečiti razprave v slovenski družbi. To ni enostaven projekt, povezan je z velikimi naložbami poleg igralništva in velikim tveganjem. Minister za finance tudi ne sme predlagati neke licence, če za igralnico ni soglasja znotraj lokalne skupnosti. Veliko Ijudi ima zelo resne dvome glede razširitve take aktivnosti na Slovenskem. Tudi poslanska skupina Nove Slovenije ne bo podprla te zakonodaje. Niste v nekoliko nenavadnem položaju, saj je prav vaše ministrstvo pripravilo te spremembe? Nič ni nenavadnega. Nisem pripadnik igralništva, sem pa minister za finance in pod ~ 3 •~ PQ »»—~ ~-i ~ C < mojo odgovornost sodita tudi urad za igre na srečo in urad za preprečevanje pranja denarja. To pa še ne pomeni, da perem denar ali pa hodim v igralnice. Mislim, da je dobro, da slovenska javnost ve, da minister za finance ne hodi v igralnice. Slovenski borzni indeks SBI zadnje dni dosega rekordne višine.Je balon na Ijubljanski borzi v teh vročih dneh že prenapihnjen? Kaj svetujete investitorjem? Investitorjem bi zdaj prav posebno svetoval, naj zelo dobro preverijo, kakŠna je kakovost njihovih naložb. Nobeno prenapihovanje ni zdravo in prav gotovo tudi to ne. Ena od borznih tarčje tudi podjetje Petrol, v katerem ima država preko Kada, Soda itd. pomemben delež. Komu bo država prodala svoj delež v Petrolu? Bodo to Madžari iz Mola, Rusi iz Lukoila ali pa Bavčarjev Istrabenz? Petrol ne spada med moje pristojnosti. Petrol kotira na borzi, kajne? Seveda. Preko borze ga lahko kupi kdor hoče. Drži, ampak komu bi vi kot minister prodali (para)državne deleže, domačim ali tujim investitorjem? Prodal bi jih tako kot vsako stvar, v katero sem vpleten: zahteval bi najboljšo ceno. Pojdimo zdaj kvaši »osnovni dejavnostia. V kakšni kondiciji so zdaj naše javne finance? Ali že imate prve podatke o izvrševanju proračuna v prvem polletju? V prvem polletju kaže izvrševanje proračuna relativno dobro. Očitno so prisotne tudi posledice gospodarske rasti. Mislim, da bomo leto končali nekoliko bolje, kot smo predvidevali. Zato sem v razpravi o rebalansu v DZ večkrat ponovil, da pričakujem, da bo globalni deficit širšega javnega sektorja dosegel največ 1,5 odstotka BDP. Imate pri roki podatke, koliko je znašal javnofinančni primanjkljaj v prvem polletju? Ne, s tem podatkom še ne razpolagamo. Vem pa, da so odhodki proračuna na ravni 46,7 odstotka, kar je relativno normalno za prvo polletje. Opozicija vam je ob rebalansu očitala, da bi lahko teh 60 milijonov evrov dodatnih sredstev privarčevali, zato naj bi rebalans sploh ne bil potreben. Zakaj se niste odločili in zahtevali varčevalne ukrepe? Kot minister imate to pravico. Da, seveda, in tudi dolžnost, če pride do česa takega. Rebalans je bil potreben zaradi spremembe zakona o železniškem prometu, ki je spremenila pristojnosti agencije za železniški promet in naložila ministrstvu za promet nadzor in izvajanje investicij na železnicah. Zato smo avtomatično povečali proračun. Že večkrat sem razložil, a na žalost to ni prodrlo v širši medijski prostor, da so bile vse te stvari predvidene v agenciji sami, ko smo ji dali možnost, da se zadolži in te investicije izpelje. Zato vztrajamo, da ne gre za nikakršno razliko. Vedno ko gledamo proračun, in pri tem bi pričakoval, da bom imel vašo, medijsko pomoč, moramo razumeti, da odkar smo sredi leta 2004 vstopili v ERM 2, nikogar več ne zanima, koliko je v kateri škatlici (proračunu, zavodu za pokojninsko zavarovanje, zavodu za zdravstveno zavarovanje, občinah, javnih zavodih in raznih agencijah), pač paje treba vedno gledati celoto. V celoti se ni nič spremenilo. Se pa javna poraba v Sloveniji znatno znižuje in na podlagi že sprejetega proračuna za 2008 vam lahko zagotovim, da se bo javna poraba za časa te vlade (v letih 2005 do 2008) znižala za 3 odstotne točke BDP. Po metodologiji ESA 95 je bila leta 2000 poraba širše države 48,1 odstotka BDP, leta 200148,9, leta 2002 in 2003 je bila 48,0, leta 2004 47,4 odstotka BDP, leta 2005 je bila poraba 47,1, leta 2006 46,3, leta 2007 45,1 in leta 2008 bo 44,4 odstotka BDP. Varčevanje je vedno treba gledati v sklopu celote in v celoti se javna poraba znižuje, istočasno pa se znižuje tudi davčno breme. V letih 2005-2008 bo poraba padla za 3, prihodki pa za 2,6 odstotne točke. Finančni ministri Ecofina ste aprila v Berlinu sprejeli zavezo, da boste zmanjševali proračunske phmanjkljaje in uravnotežili proračun. Ali Slovenija spoštuje to zavezo, glede na to, da letos in prihodnje leto povečuje primanjkljaj? Absolutno. Vse kaže, da bomo to naredili še hitreje, kot smo se zavezali v programu stabilnosti. Slovenija si je postavila za srednjeročni cilj, dabo imela leta 2009 primanjkljaj pri enem odstotku BDP. Zelo mogoče je, da bomo to dosegli že prej. Zakaj je v Sloveniji tako težko odpraviti večni proračunski oziroma javnofinančni primanjkljaj?Je to zdaj pri nas že vpliv predvolilnega leta? V vsaki državi volilno leto prinese nekaj več izdatkov kot pa kakšno drugo. Posebnost Slovenije pa je, da relativno zmanjšujemo tako javno porabo kot davke. In če se bo le dalo, bomo davke še bolj znižali. Kako pa vpliva na vaše odločitve dejstvo, da ste hkrati finančni minister in predsednik koalicijske stranke, ki ima neke svoje interese, politiko in cilje, v stranki irnate konkurenco, ki preži na vašo predsedniško pozicijo, ob tem pa vas v dobrem letu čakajo še dvojne volitve, predsedniške in parlamentarne. Ste kot minister kaj bolj omehčani? Včasih se zdi, da je več konkurentov za predsedniško mesto kot pa za ministra za finance. (Smeh). Morda je kdo kdaj pričakoval, da bo lahko dosegel kaj posebnega, glede na to, da je finančni minister predsednik stranke. Kar se tega tiče, sem strogo objektiven in izvajam svojo funkcijo ne na levo, ne na desno, ne navzgor, ne navzdol. Lahko vprašate moje sodelavce, s katerimi delam že dve leti in pol: če bi šlo za kakšno politikantstvo, bi vi zagotovo o tem že kaj izvedeli in napisali. Tega ni, ministrstvo dela v vsej moči na strokovni ravni in nikogar od sodelavcev še nisem vprašal, kam spada, vem pa, da jih ni veliko v Novi Slovenrji, saj člane svoje stranke skoraj vse poznam. Kaj so glavne spremembe v proračunskih dokumentih, ki jih je vlada sprejela ta teden, in kako ste zneske prihodkov in odhodkov dopolnili z novimi inflacijskimi napovedmi? Novo inflacijsko napoved smo vzeli na znanje. Proračuna za leto 2008 se nismo mogli lotiti na podlagi spomladanske napovedi Umarja o letošnji 2,5-odstotni inflaciji, če se stvari drugače obračajo. Umar zdaj napoveduje povprečno 3-odstotno inflacijo v 2007 in umiritev kasneje. Proračun 2008 pa v svojem bistvu ni nič drugačen od tistega, ki je bil že sprejet. So le določeni relativno majhni popravki v nekaterih ministrstvih. Kako si razlagate, da finančni ministri in vlade že 10 let ne zmorejo pripraviti proračuna brez primanjkljaja? (Globok vzdih.) Ah, če bi bilo to tako enostavno, bi bilo že narejeno. Dejstvo je, da imamo velik del zakonodaje, ki ]'e v naš sistem vgradil zelo veliko nefleksibilnosti. Vse je prepleteno s pravicami, ki imajo zakonsko podlago in se jih ne moreš dotakniti čez noč. Sicer pa moramo ravnati gospodarno. Moralo bo pa le priti do nekega širšega političnega soglasja, da bi se lahko lotili stvari. Na primer: vprašati se moramo, koliko dni delajo drugje po Evropi in koliko dni delamo v Sloveniji. Ali v Sloveniji premalo delamo? Preveč je praznikov, dopusti so silno dolgi. V javnem sektorju so nekateri, ki imajo čez 35 dni letnega dopusta, ponekod pa še več. To je del pravic, ki se jih je zelo težko dotakniti, in ]'e del širšega političnega konsenza, ki ga ie šele treba ustvariti. Nefleksibilnost slovenskega proračuna je posledica nakopičenja, ki ga je prinesel čas. Zato zmanjševanje javne porabe za tri odstotne točke BDP zveni skoraj kot znanstvena fantastika. Verjamem, da je marsikdo zelo skeptičen in ciničen, češ, saj tega ne morejo izpeljati. A naše napovedi so narejene na pesimistični strani. Proračun 2007 je bil narejen na podlagi 4,3-odstotne gospodarske rasti. Vi pa veste, da bo večja. Trenutno se pričakuje, da bo 4,7-odstotna, sam pa mislim, da bo še višja. Kaj pa spodbuja ta vaš optimizem? Prepričan sem, da je v Sloveniji resnično prišlo do neke prelomnice. Stabilnost odpravi negotovost. Do sedaj Slovenci stabilnosti nismo poznali. Že v obdobju priprav na evro, sedaj pa sploh, ko smo že v evro skupini, pa živimo v popolnoma drugačnih, predvidljivih okoliščinah, kar pa pomeni, da lahko načrtujemo drugače. To je edina obrazložitev. Govorite s podjetniki in bodo vsi potrdili. Indeks klime v gospodarstvu je šel navzgor z uvajanjem stabilnosti. Ko se zaupanje veča, pa imate več naložb. Res je, da smo v prvem kvartalu zabeležili velik porast naložb na področju gradbeništva. A to ni vse. Slovenija je letos dosegla največjo, 11,5-odstotno rast industrijske proizvodnje v evroskupini. Irska, ki ji vsi ploskajo, ima nižjo rast od nas. V Nemčiji se oblizujejo, ker je bila ta rast 6,9-odstotna, nekateri pri nas pa pripravljajo slavnost na Žalah za slovensko gospodarstvo. Saj smo buteljni. (Sme/i). Razumem, da ste upravičeno ponosni, ker ste minister v državi, ki ima letos najvišjo rast industrijske produkcije. A po drugi strani ste tudi finančni minister v državi, ki ima najvišjo inflacijo v območju evra. Vas to kaj skrbi? Skrbi me vaše vprašanje. Nisem seveda srečen, da se je za inflacijo meseca junija izkazalo, da je najvišja. A dejansko je povprečna slovenska inflacija enaka irski in je 2,7-odstotna. Seveda pa je to problem za nas. Biti moramo silno pozorni in se moramo tega zelo resno lotiti. Določiti moramo, ali je kakšna aktivnost države vzrok za takšno inflacijo. Alije? Ne, ni. To se je že dokazalo. Tabela, ki jo je objavil Umar, kaže, da so na inflacijo vplivali predvsem hrana ter nafta in naftni derivati in tudi kultura, gostinske in nastanitvene dejavnosti. Niti ena od teh stvari ni posledica gospodarske politike. Če bi to bil znak pregrevanja, kot nekateri ekonomisti zelo pavšalno trdijo, bi se to poznalo na praktično vseh sektorjih. Cene hrane so šle navzgor v celotnem območju evra, nimamo še odgovora, zakaj so se v Sloveniji bolj povišale kot drugje, podobno velja tudi za alkoholne pijače. Ima pa fenomen cen hrane v Evropi svojo obrazložitev: začelo se je z žitaricami, ki so se na svetovnih trgih podražile za 15 odstotkov, ker se uporabljajo tudi za biogorivo. Verjetno poznate nedavno analizo, ki jo je pripravil svet Banke Slovenije: po njej je osnovna inflacija, očiščena nepredelane hrane in energentov, konec junija na medletni ravni dosegla tri odstotke. V centralni banki sodijo, da je vzrok inflacije tudi kje drugje, v cenah storitev, v nekonkurenčnosti nemenjalnega sektorja. Kako odgovarjate na te ugotovitve BS? Mislim, da nimajo podlage v konkretnih statističnih podatkih. To so ocene in še nisem videl analitične podlage za take trditve. Znano pa ]'e, da so učinki uvedbe evra prispevali k letošnji inflaciji 0,24 odstotne točke. To je eno najnižjih povečanj zaradi t. i. zaokroževanja. Pa vi Umarju povsem zaupate? Zame to ni predmet zaupanja. V slovenski državi in vladi imamo tako ureditev, da so podatki Umarja zame input pri vsem tem. Minister za finance nima svojih služb, da bi delovale neodvisno od že tako ali tako neodvisnega Umarja. Umar ima svoje naloge in jih tudi izvaja. Mislim pa, da bi morala Banka Slovenije javnosti pojasniti svojo analitično podlago za takšne ocene. Ali se boste glede ukrepanja proti inflacijskim pritiskom kaj posvetovali z novim guvernerjem Banke Slovenije dr. Markom Kranjcem? Midva sva v stalnem stiku. Včeraj sva imela sestanek, ni bil ravno o inflaciji, pač pa o drugih stvareh. Seveda se bom še vnaprej posvetoval z njim. Imate občutek, da boste lahko dobro sodeloval z njim? V tem ne vidim nobenih težav. Kritiki pravijo, da se država letos zadolžuje, Dars se zadolžuje, gradimo avtoceste s posojili in imamo krasno gospodarsko rast. Kako odgovarjate na take očitke? To sem že vsaj desetkrat povedal. Edino vprašanje, ki bi moralo opozicijo motiti, je, ali bo cestnina krila izdatke na področju investicij v avtoceste. Zadolžitev za take naložbe je popolnoma normalna. Kl]ucna stvar je, da imamo cestninski sistem, ki bo pravičen in s tega vidika učinkovit. Moja skrb je, da bomo to krili s cestninami, ne pa s proračunskimi sredstvi. Ali vlada zaradi zvišanih inflacijskih napovedi - Umar predvideva 3,0-odstotno povprečno in 3,2-odstotno medletno inflacijo - razmišlja o kakšnih protiinflacijskih ukrepih in spremembah ekonomske politike? 0 spremembah ekonomske politike ne razmišljamo, ker ne vidimo nobenega vzroka za to. Nimamo nikakršnega pritiska iz domačih virov. Vsaj v statističnih podatkih jaz tega ne najdem. Če pa kdo kaj takega najde, naj prosim pove. Dajmo se navaditi, da o teh stvareh govorimo s podatki. No, saj svet Banke Slovenijeje o tem nedavno postregel s svojimi stališči. S stališči že, s podatki pa še ne. Zelo rad bi primerjal analizo, ki jo je naredil Umar, in analizo, kijoje naredila Banka Slovenije. Za zdaj imam samo njihove izjave ali ocene, ne pa analitične podlage. Kdoje zdaj v vladi neformalni glavni ekonomist: ste to vi kot minister za finance? Prav gotovo imam zelo veliko odgovornosti na tem področju. Morda to prinaša tudi nekaj prednosti, kot na primer, da se mi morda bolj prisluhne kot pa komu drugemu. Je v vladi osrediščenega dovolj ekonomskega znanja? Problem ni ekonomsko znanje v vladi, problemje ekonomsko znanje kot del politične kulture povprečnega Slovenca. Tu pa so pomanjkljivosti, ker vidim, kolikokratje treba pojasnjevati zelo elementarne stvari z javnofinančnega področja. Recimo, ne moremo se dogovoriti, kdaj je pomembno uporabiti širši koncept države in kdaj se splača razpravljati le o proračunu in kdaj ne. Nam lahko pojasnite načrte z NLB? Kdaj boste naredili holding slovenskih lastnikov, kdo bo lahko sodeloval v njem? Ne morem veliko bolj pojasniti, kot sem že do zdaj. To bomo naredili čim prej. So določene težave pravnega značaja, upam pa, da bomo to rešili v najkrajšem času. Kot vlada hočemo izpolniti svojo zavezo, da se bomo umaknili iz lastništva NLB, tako da bi obdržali le 25 odstotkov plus eno delnico, hočemo pa istočasno zagotoviti, da bo Slovenija - ne vlada - obdržala svoj nadzor. Tu gre bolj za vlogo Banke Slovenije kot pa same vlade. Na tem področju je potrebno zelo previdno ravnanje. Ce izgubite nacionalni nadzor nad svojim bančnim sistemom, istočasno pa prevzemate vse odgovornosti, je to eden od nesmislov, ki se mu je treba izogniti. Tri stvari hočemo narediti. Če se le da, naj delnice NLB kotirajo na borzi. S tem bomo imeli na razpolago tržno ceno delnic. Potem bomo ustanovili družbo-holding — na podlagi vseh deležev, ki so posredno ali neposredno v lasti države. Znotraj takega holdinga pa bodo Slovenci lahko investirali, na podlagi referenčne tržne cene, ne da bi prišlo do prevzema s strani ene same ustanove, ki bi imela 50 odstotkov plus eno delnico. Ste lahko bolj konkretni: kdo bo lahko investiral v NLB? Bo to privilegij nekaterih izbrancev, bodo navadni državljani lahko kupovali delnice NLB? Zagotavljalibomo najbolj odprto lastništvo. Boste torej državljanom ponudili delnice NLB na borzi? En del bo vedno na borzi, en del pa ne. Kdaj pa bo NLB uvrščena na borzo? Upam, da čim prej. Oni ne potrebujejo več kot tri mesece, da to naredijo. Kdo vse bo v tem holdingu? Od 5. maja naprej je spremenjen pravilnik borze, ki je odpravil zahtevo, da je najmanj 25-odstotni delež na razpolago, da lahko kotirate. Za ustanove s takšno lastniško strukturo, kot jo ima NLB, je bilo to do sedaj nemogoče, saj ima KBC 35 odstotkov, 5 odstotkov ima EBRD, nekaj čez 50 odstotkov pa država. Ostalih skoraj 10 odstotkov pa so manjši delničarji, nekaj čez 800 ]'ih je bilo, ko sem zadnjikrat preverjal. KBC torej ostaja v banki, morda spet kot strateški lastnik? KBC ima vse pravice, ki jim po zakonu pripadajo, in se lahko odloča v skladu s svojimi interesi. Dejansko smo v nekem obdobju mirnega sodelovanja brez kakšnih večjih težav. Pričakujem, da bodo ostali, saj je NLB zanimiva ustanova. Sicer pa bodo lahko šli ven prek borze, če bodo to hoteli. Kako pa poteka privatizacija NKBM? V redu, vse poteka v skladu z objavljenim časovnim okvirom. Za zdaj je vse v redu in ne pričakujem kakih zapletov. Novi guverner BS gospod Kranjecje v pogovoru za Delo povedal, da je »včasih malo razočaran in nejevoljen, ker se v nadzorne svete bank, kjer je država lastnik postavlja Ijudi, ki o banki vedo le to, da imajo v njej odprt svoj transakcijski račun." Ste v nadzorne svete res delegirali take nevedneže? Zelo pazljivo sem prebral to izjavo. On ni tako izjavil, kot ste vi vprašali. Mislim, da sedanji vladi ni pripisoval nobene »avtorske pravice«, takšne ali dmgačne. Ne glede na to, da je svoje mnenje slikovito izrazil, pa se zavedam, da zakon o bančništvu jasno določa, kdo lahko pridobi licenco in kdo ne. Strinjam se, da moramo predlagati osebe, ki se razumejo na posle. Bili ste evropski finančni minister leta po izbiri revije The Banker. Je bilo ta naziv teže pridobiti ali pa ga zdaj dokazovati v praksi? Nič ni težkega, kar se tega tice. Ko sem prejel omenjeno priznanje in prav tako ono, ki ga je podelil bruseljski tednik European Voice naslednje leto, sem izjavil enako. Še vedno mislim, da to nista bili priznanji le ministru za finance. Kot sem že povedal, ju tolmačim kot priznanji Sloveniji, da je na tako uspešen način izvedla tako zahteven projekt evra. To je bilo mogoče le na podlagi zelo širokega političnega konsenza. V to so bile vpletene razne institucije, ministrstva, vlada, Banka Slovenije, ključno vlogo pa so odigrali socialni partnerji. Slovenija je zdaj trdno v evru, in našega položaja v evro sistemu ni nič težko braniti. V pripravi je pokrajinska zakonodaja, kjer še ni razrešeno vprašanje, koliko pokrajin naj bi se oblikovalo. Nova Slovenija seje zavzela za šest pokrajin, v nasprotju z vladnim predlogom, ki jih predvideva 14. Zakaj ta spremembaPJe ta predlog izvedljiv? Še v vsaki izjavi doslej sem dejal, da se Nova Slovenija zavzema za čim manjše število pokrajin. Razprava na svetu stranke ta teden, v kateri sem sodeloval, je potekala med predlogom treh ali šestih pokrajin. Pri uvajanju pokrajin moramo biti silno pazljivi, da nam to ne bo povečalo birokracije. Zato menimo, da zadostuje šest pokrajin - plus poseben status prestolnici. To je naš prispevek k razpravi, ki poteka. Vlada je svoj predlog predstavila kot izhodišče za razpravo. Zavedamo se, da je čisto mogoče, da bo ta razprava ponovno pripeljala do večjega števila pokrajin. Mi vztrajamo pri šestih. Mislim, da je to zelo dobro izhodišče, da se to da izvesti, da se s tem dosežejo vsi cilji, predvsem pa se poenostavi sistem. Mislite, da boste za to dobili podporo drugih strank koalicije? Kot projekt je uvedba pokrajin prav gotovo projekt koalicije. Vsi smo se strinjali s tem, da je treba decentralizirati našo državo. To je dobro in dolgoročno pozitivno za našo demokracijo. Kako pa se to izvede in kaj lahko iz tega nastane - popolnoma nevzdržen položaj ali pa dejansko korak naprej v kakovosti naše demokracije in tudi v kakovosti našega skupnega življenja - to je dmgo vprašanje. Če bo število pokrajin preveliko, se nam prav lahko zgodi, da bo to bolj breme kot pa pozitivna sprememba. Kako pa nasploh ocenjujete položaj Nove Slovenije v koaliciji? Kakšna je njena teža? Je relativno močna, sploh glede na volilni izid. Prevzeli smo štiri resorje v vladi, ki so zelo zahtevni in odgovorni. V skladu s pričakovanji Nova Slovenija deluje zelo mirno. Delavni smo. V predvolilnem casu pred temi volitvami se je veliko govorilo o Koaliciji Slovenija, v katerije vaša stranka skupaj s SDS. Ali ta institucija še obstaja? Koalicija Slovenijaje nastala decembra 1999 kot partnerstvo med SKD in SDS. To dobro vem, ker me je prav ta koalicija imenovala za predsednika strateškega sveta, ko je začela oblikovati skupen program. V tej vlogi sembil aprila 2000 predlagan za predsednika vlade. Potem se je SKD združila s SLS v eno stranko SLS+SKD. Po odločitvi poslanske skupine te nove stranke, da podpre Potrčev predlog za spremembo ustave, je prišlo do definitivnega razkola. Takrat sem dal pobudo, da ustvarimo novo, samostojno stranko in tako je 4. avgusta leta 2000 nastala Nova Slovenija - Krščansko Ijudska stranka. Dva tedna kasneje, 17. avgusta smo ponovno oživili Koalicijo Slovenija. Koalicija Slovenija je odtlej partnerstvo med Novo Slovenijo in SDS. To partnerstvo je očitno in deluje. Zdaj deluje v nekem širšem kontekstu večje koalicije, v katerem sodelujeta tudi SLS in DeSUS. Torej nameravate tudi na naslednjih volitvah še ohranjati tesno vez s SDS? Povezave se lahko tudi razširijo. Sedanja vladna koalicija dobro deluje - sploh glede na to, kako so zadeve potekale v dmgih koalicijah v preteklosti. Rekel bi, da je zelo verjetno, da se bo to sodelovanje nadaljevalo. Pa vas ta povezava ne utesnjuje? Nekateri celo govorijo o tem, da Nova Slovenija živi v senci SDS. Volilni rezultat je jasno pokazal, da smo takrat bili relativno manjša stranka od SDS. V vseh koalicijah paje tako: edenje prvi, drugi pa niso. To je pač neizogibno. Kar se pa tiče sence, sem že predlagal predsedniku vlade, da naj se čim prej razširi, ker je v teh vročih dneh polovica mene na soncu. Sem pač širši - njegova senca mi ne zadošča. (Smeh.) Omenili ste že razcep z Ijudsko stranko avgusta 2000, koje nastala NSi. Zdaj ste s SLS spet skupaj v koaliciji. V kakšnih odnosih ste zdaj s to stranko? Rekel bi, da so odnosi relativno dobri in korektni. Sodelovanje je ustvarilo dmgačno vzdušje kot pa v prejšnjem mandatu, ko smo imeli sosednje pisarne, pa se nismo kaj dosti pogovarjali. Sodelovanje je korektno. Slišati je bilo ideje o ponovni združitvi teh dveh strank. Kaj mislite o tem? Ali obstaja realna možnost, da bi se to zgodilo? Mislim, da bo moralo preteči še veliko časa in se zgoditi še marsikaj, da bi to postalo ponovno aktualno. Zakaj? Ste se preveč oddaljili? Veste, zaupanje je kot kristalna čaša. Vjavnomnenjskih anketah se Novi Sloveniji nikakor ne uspe dvigniti med močnejše stranke. Neše. Torej mislite, da se bo to obrnilo? Prepričan sem, da se bo prej ali slej. Imam veliko zaupanje, da se trdo, pošteno, resno delo v politiki prej ali slej obrestuje. Morda jaz tega ne bom videl, ker nisem večen. Ampak dejstvo je, da Nova Slovenija nikakor ni neznanka. Za NSi vsakdo ve in lahko predvideva, kakšna bodo naša stališča. V tem smislu smo zelo predvidljivi - dosledni in vztrajni. Mislim, da je to pozitivna oznaka, ki bo prej ali slej tudi nagrajena. Predvsem pa trdo, pošteno delo. Kje vidite razloge za sedanje razmeroma nizke odstotkejavnomnenjske podpore? Če bi jaz gledal na javnomnenjske odstotke, bi se najverjetneje že upokojil. Dejansko pa NSi na voliščih vedno dobi vsaj trikrat toliko, kot nam kažejo ankete. Kar poglejte, kako so te ankete kazale Novi Sloveniji na volitvah vse od leta 2000. Vedno se nekateri trudijo in pripravljajo ali rezervirajo parcelo na Žalah za Novo Slovenijo, nas pa še ni konec. Sem velik optimist, kar zadeva prihodnost Nove Slovenije. V teh anketah zadnje mesece pada tudi podpora celotni koaliciji in podpora vladi. Kje so bile storjene napake? Ne bi mogel s prstom pokazati na eno ali drugo stvar. To so normalna nihanja, mislim pa, da se bo tudi kar naenkrat pokazalo, da nam kaže bolje, pa ne vem, kaj bodo potem komentatorji pisali. Jaz se trudim in trdo delam vsak dan, da bi bila Slovenija uspešna, in mislim, da se to tudi pozna. Jeseni so predsedniške volitve. Nova Slovenija je podprla kandidata Lojzeta Peterleta. Kakšno je vaše osebno mnenje o njem? Kakšne se vam zdijo njegove možnosti za izvolitev? Lojze Peterie je pravi človek za naš čas. Mislim, dajev svoji Ijudskosti takšna osebnost, ki bo znala združevati Slovenijo. To je tudi pokazal v preteklosti, ko je prevzel določene odgovomosti. Mi ga seveda trdno podpiramo. In mislim, da bo presenetil. Mislim, da bo zmagal že v prvem krogu. Vsaj mi bomo naredili vse, kar je v naši moči. Kaj pa mislite o protikandidatih? Mislim, da sta Danilo Tiirk in Mitja Gaspari, zelo močna kandidata. Gre za osebnosti, ki sta se v svoji življenjski poti že izkazali. Gre za znane Ijudi, ki so odprta knjiga, pravzaprav je ena knjiga malo bol) odprta kot druga. Vsekakor sta to zelo resna kandidata. Jaz ju zelo resno tudi jemljem. Ampak če napovedujete Peterletovo zmago že v prvem krogu, potem ju prav resno spet ne jemljete? Sevedajujemljem resno. Zato pa sem rekel, da bomo trdo delali. Pa še kako. Je izid predsedniških volitev pomemben za razplet parlamentarnih volitev čez leto dni? Mislim, da bo izid pomemben predvsem v tem smislu, da se bo v Sloveniji ustvarilo dmgačno vzdušje - vzdušje sodelovanja, ne pa razprtij, kot so se pojavile v zadnjem obdobju. To resnično obžalujem, saj se zavedam, kaj vse smo Slovenci zmožni doseči, če znamo ustvariti politično soglasje. Če gledate našo zgodovino, smo bili uspešni samo takrat, ko smo znali premostiti razlike. Zato si želim, da bi v Sloveniji prevladal drugačen duh, da bo možno soglasje o stvareh, ki so temeljnega skupnega pomena. Izkušnje iz zadnjih časov pa so mi utrdile prepričanje, da predsednik države lahko pomembno prispeva k temu. In prav zato podpiramo Lojzeta Peterieta. Pri mnogih strankah je njihova podoba tesno povezana z njihovim voditeljem. Demokratov si denimo ne znamo predstavljati brez Janeza janše, socialni demokrati niso spustili Boruta Pahorja, da bi kandidiral za predsednika, ker so se bali, kaj bi bilo potem s stranko. Kako tesno paje Nova Slovenija povezana z vašim imenom? Že samo dejstvo, da sem predlagal, da ustanovimo novo stranko in da je ta odigrala pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru, seveda povezuje ime človeka z ustanovo. Mislim pa, da pretirano navezovanje ni zdravo za nobeno organizacijo, najmanj pa za politične stranke. Prišel bo čas, ko se bo treba zelo resno lotiti spremembe in izbrati novo vodstvo tudi v Novi Sloveni-Ji. Ali na naslednjem kongresu stranke še nameravate kandidirati? Od našega kongresaje zdaj dve leti in imam še dve leti mandata. 0 teh stvareh resnično še nisem razmišljal. Pa tudi časa ni bilo. Za zdaj vem, da imamo pred seboj velike odgovornosti. Tega se poskušam lotiti na najboljši način, ki sem ga zmožen. Čas pa bo pokazal, kako in kaj. B
Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Jenko Miha,Pečauer Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 21. 07. 2007
Stran: 6
