Presenečenje v Luki Koper Navadni delničarji se ne bodo zlepa sprijaznili z dodatno razlastitvijo v koprski družbi KOPER - Člani nadzornega sveta Luke Koper so že na svoji četrtkovi seji odločili, da bo novi predsednik NS Boris Popovič, kije nadomestil Marka Starmana (odstopll zaradi državne funkcije). Predlog za Popovičevo imenovanje so dali člani, ki zastopajo zaposlene v Luki Koper. To seje zgodilo ria seji nadzornega sveta, kije bilatikpred skupščinodružbe, na kateri so pozneje imenovali dva nova žlana, predstavnika države. Mnogi so se takemu imenovanju začudili, saj so predvidevali, da bo prvi nadzornik predstavnik države, ki premore veliko večino lastništva. Še bolj je bilo
čudno, da te »podrobnosti« na četrtkovi skupščini niso povedali delničarjem, pa čeprav je predsednik uprave podrobno porocal o poslovanju in posebnih načrtih družbe v prvem polletju. Informadja pa bi se spodobila vsaj ob točki dnevnega reda, na kateri so odločali o imenovanju novih dveh članov nadzornega sveta. Očitno je bila odločitev o dodatni konsolidaciji državnega lastništva v Luki Koper veliko bolj problematična od zakulisnega dogajanja v nadzornem svetu. Mali delničarji, s katerimi smo se včeraj pogovarjali o novem predsedniku nadzornega sveta, so menili, da je to, kdo zaseda funkcijo prvega nadzornika, v primerjavi z vsem drugim zanemarljivo. Prvi nadzornik nima pomembnejšega vpliva na poslovanje Luke Koper in drugič - povsem mogoče bi ga bilo zelo hitro zamenjati, če bi se odlo ROBERT ČASAR čitev zdela komu sporna. V državnih uradih so včeraj pokazali kar precej radovednosti, kaj se je zgodilo, iz česar smo sklepali, da predstavniki države sploh niso vedeli za Popovičevo imenovanje. Zanimalo jih je tudi, kdo je glasoval za predlagano konverzijo prednostnih delnic v navadne in kdo proti. Jadran Luin, ki je kot dirfektor direktorata za pomorstvo glasoval v imenu države, je menil, da je bila sprememba delnic povsem legitimna odločitev vlade, ki je dobila ustrezno večinsko podporo delničarjev. Prepričan je tudi, da delnicam Luke Koper dolgoročno ne bo bistveno padla vrednost v prvi borzni kotadji. V dveh dneh (četrtek in petek) so se znižale za približno (nekaj manj kot) pet odstotkov. Včerajšnji enotni tečaj je znašal 94,70 evra. Mali delničarji trdijo, da jih je država že drugič kratko malo prinesla okrog. Bruno Korelič, nekdanji glavni direktor Luke Koper, je pojasnil, da je v dokumentu za privatizacijo in prospektu za javno prodajo delnico zelo jasno napisano in razloženo, zakaj se je država pred 13 leti odločila, da sprejme 49 odstotkov prednostnih in dva odstotka navadnih delnic. Država namreč ni prispevala niti tolarja (dinarja in niti centa) za gradnjo infrastrukture in tudi naprej v družbo ni nameravala vlagati. Zato ]e bilo v pnvatizacijskem dokumentu tudi opredeljeno, da bodo prednostne delnice prinašale nižje dividende kot navadne. Zdajšnji manever ni zgolj preprosto urejanje formalnosti, kot bi bilo mogoče razumeti odgovor državnih pooblaščencev na skupščini delničarjev, temveč del premišljenega načrta, po katerem bo država del Luke Koper (skupaj z Intereuropo in Slovenskimi železnicami) prodala tujim investitorjem. Država je torej spremenila del lastništva tako, da bo unovčljivo. S prodajo pa naj bi pridobila del denarja za prepotrebno obnovo železniške infrastmkture. Robert Časar, predsednik uprave Luke Koper, je na skupščini povedal, da so lani ustvarili 105 milijonov evrov poslovnih prihodkov, skoraj 21 milijonov čistega dobička in opravili za 30 milijonov evrov novih naložb. Pretovorili so skoraj 200.000 kontejnerjev (21 odstotkov več kot leto prej), skoraj 400.000 avtov, naložili in razložili so 173.000 vagonov. Prispelo je rekordno število ladij - 2262. V letošnjem prvem polletju so ustvarili 7,7 milijona ton pretovora in ustvarili 56 milijonov evrov poslovnih prihodkov. Zabojnikov je bilo 147.000 (kar 40 odstotkov več) in 230.000 avtomobilov (19 odstotkov več kot v prvem polletju 2006). Koprsko pristanišče je po pretovoru avtomobilov tretje v Evropi. Čisti poslovni izid v polletju je znašal 14,9 milijona evrov in je 55 odstotkov večji kot lani ob polletju. BORIS ŠULIGOJ
Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 07. 2007
Stran: 9
