Zaradi zakona o pravnih naslednicah pidov, ki bi moral pomeniti nič manj kot konec tranzicije v državi, se praktično nihče ne razburja. Pa vendar zakon v svojih 16 clenih zahteva kar nekaj alarmantnih obveznosti, ki bi lahko popidovcem ter njihovim lastnikom pošteno zagodle - od uvrstitve naborzo do prevzemov in strozjih določil glede sprememb statuta. Poleg tega zakon naslednicam pidov, ki so že dobile status rednih delniških družb, znova postavlja strozje pogoje poslovanja. Zakon, sicer le še okostje zakona, ki gaje predlagala Ropova vlada, ima pomanjkljivosti, zaradi katerih v praksi nikoli ne bo dosegel svojega cilja - toje varstva malih delničarjev. Namesto tegaje zakon
sredstvo za »subvencioniranje« agendje za trg vrednostnih papirjev, Id bo precej zaslužila z izdajo dovoljenj za organizirano trgovanje in - predvsem - ponudb za prevzem, vecje lastnike pa bo samo prisilil, da še bolj prikrijejo svoje lastništvo. Praksa bo pokazala, da delničarji naslednic pidov s tem zakonom ne bodo.prav nič pridobili, družbe, ki sejih zakon dotika, pabodo s tem imele visje stroške poslovanjakot primerljive družbe, ki niso nastale iz pidov. Torej bodo delničarji naslednicpidovzaradineenakovredneobravnavešebolj oškodovaiu. Sicer pa sta še vsaj dvavzroka, Id govorita proti šmiselnosti določb novega zakona: Uvrstitev delnic naborzoje smiselna samo, če se bodo pojavili tudi zamteresirani kupci delnic. To pajevvečini primerov, bodisi zaradi lastniške sestave bodisi zaradi nepreglednega poslovanja, težkoverjetno. Tudi strozje opredeljena prevzemna določila ne bodo rešila delničarjev, saj je določilo zakona o gospodarskih dmžbah, ki opredeljuje primemo ceno, preohlapno za slovensko poslovno kulturo na podrocju prevzemov. Zakaj se torej nihče ne razburi? Odgovori so: Ob vseh pidovskih transakcijah in statusnih preoblikovanjih bo izjemno težko določiti, katera družbaje sploh naslednica pida. Povrh vsega bo tudipolitikaželelahitrodokazati,dajezakonvtem pogledu zmešnjava. Zaradi njega prav gotovo ne finančniininisterAndrej BajuknepremierJanez Janšanaborzonebostauvi-stilaZavarovalniceTriglav, ki bijo - gledano strogo po zakonu - morala, B UREDNIŠKI KOMENTAR Tanja Smrekar, Karel Lipnik financc@finance.si ~~ Zakon bo verjetno padel že na prvl bojni črti, še posebej ker vlada v prihodnjih 180 dneh na borzo najverjetneje ne bo uvrstila Triglava. s tem koje lani pripojila Triglav, finančno družbo. Ob tem pomislite še na družbe okoli Igorja Laha - kdo bo iskal sledi v Lahovi valilnici podjetij za pidi? Če že kdo, se tako ali tako ne bo znašel. Pri malih delničarjih zakon ne zbuja pozomosti, kervpidih z redkimi izjemami nikoli nisobili prav dobro organizirani oziroma se nikoli niso prav dobro zavedali svoje lastnine. Poleg tega pa seje med raznimi preoblikovanji njihovo število že zelo zmanjšalo. Bolje poučeni vlagatelji - glavni lastnild pidovskih naslednic - pavedo, da bodo določila, ki se nanašajo na posebne pogoje poslovanja družb, verjetno lahko izpodbili na ustavnem sodišču. Precej bolj preprosto, pregledno m najbrž tudi nespomo bi torej bilo, če bi vlada nadgradila zakon o trgu vrednostih papirjev in podrobneje opredelilajavne delniške družbe glede na število delničarjev m kapital ter tako predpisala obveznosti vseh družb, ne glede na to, ali so nastale iz pidovskega premoženja ali ne. Tako pa bo zakon verjetno padel že na prvi bojni črti, še posebej ker vladavprihodnjih 180 dneh naborzo najverjetneje nebouvrstilaZavarovalniceTriglav. • fipovsici ciRieus -rtpAMH«.TVMe ih» 6<~fbpAe. ~_~ tSKlSAKto~ ~ Tte~e.&El- 2A ~~. MAt-~ Pft~l~l&AttiE/ ~~•* • • f • 1|'H~HA. ~~~Jlf~1'!!!? Hfi1
Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja,Lipnik Karel
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Uredniški komentar
Datum: 26. 07. 2007
Stran: 2
