CK]TUŠ,Bavčar,Kordež-odkapitalističnegamimomočnegadotragičnegalikatranzicije Alja Brglez flnancelSlfinance.sl Poletje je čas križank, sudokujev, monopolija in podobnih miselnih zabav. Če vas bo kdo silil v natančne odgovore na enigmatska vprašaiyaslovensketranziqje,vam bo mordavpomoč slovarček, iz katerega tokrat povzemamo poglavje: tranzicijski liki. I. L, M. G., D. H. In drugi - obvezni Uki Obvezni lild vsake privatizacije so praviloma zelo podjetne osebe, ki prej kot drugi razumejo, ~ dajemogočeljudemprodajati ~ nele,česarnimaš,marvečtudi, 4 česar ni. V naši tranziciji, ki se i je začela s certifikatsko privati- zacijo državnega in družbenega premoženja, je bilo
to še zlasti mogoče, saj nihče ni imel odnosa do državnega in nihče ni vedel, kaj je družbeno. Zato ni nič čudnega, da so se znali nekateri posameznikiizrazitouspešnoodzvatina to možnost: od Ijudi, ki niso f| veijeli, da lahko prazen papir socialističnega podjetja komu kaj prinese, so te papirje za nizko ceno odkupili, koje malone vsakomurpostalojasno,dapapirji kapitalističnihpodjetijlahkokomu kaj prinesejo, pa sojih spet prodali ali pa še danes sami kaj počno z njimi. Praviloma je šlo pri tem za mlajše osebe, ki so se že poprej nekoliko ukvaijale s posredniškimi posli: številne med njimi so se izmojstrile v tako imenovanih finančnih verigah, nekatere tudi v direktni prodaji kozmetike, čistil, loncev in podobno, dobra odskočna deskaje bilo tudi tako imenovano verižništvo, toje preprodaja deviz, ki je od Markovičeve dobe naprej pripravljalo slovenskega človeka za nastopvtržnihpogojih.Vsiobvezni liki se danes pojavljajo na lestvici najbogatejših Slovencev in veljajo za vplivne ter nekateri celo ugle~ dneljudi,kipasejimtuintam W pritaknejooznaketajkun,vojni dobičkar, špekulant m podobno, zato jih slovarček v skladu z zakonom navaja zgolj z začetnicami. Tuš - kapitalistlčni lik . Tuša slovarček vključiye, ker po času nastanka m akcij sodi v čas tranzicije in kerje tranzidjo nedvoimio potreboval, daje lahko nastopil na trgu - je namreč trgovec. Sicer pa nima značilnosti tranzicijskega, marveč klasičnegakapitalističnega akterjainjezatomedvsenulikinajbolj vzdržen, njegova dejavnost pa najbolj otipljiva. Četudi tisti, ki sestavljajo in berejo lestvico najbogatejših Slovencev, mislijo, daje zanj značilno, daje najbogatejši Slovenecjevresniciosnovnaznačilnost Tuša ta, daje lastnik. To ga loči od tistih, ki to niso, m to je razlog, da jevposlovnihpotezahlogičeninda ne dela v lastno škodo. Nekateri pravyo, daje bil včasih predvidljiv in da zdaj ni več, in celo uglednejši analitiki opažajo, da sta se spremenUa tako njegov slogkotravnaiy'e: z zadovoljstvom se je začel kazati medijem in tudi njegove poslovne poteze so v zadnjem času takšne, da je v njih logičnost mnogokrat zelo skrita. Vendar za zdaj še velja, da se tudi račun, vkateremje Tuš neznanka, nazadnje izide v njegovo korist Še iz prvih časov Tuševega nastopa se je med Ijudmi ohranilo reklo: »Z dežjapodTuš.« Bavčar - močan lik Bavčarje ime za lik, kije v tranzicijske procese vstopil pozneje, v tako imenovanem drugem krogu tranzicije, vendarje, tako kot pravijo za Doca Hollidaya, prišel tiho m postal legenda. Takoje razumeti ne le ocene analitikovin zapise medijev, Id gapostavljajo za prvi steber slovenske tranzicijske ekonomije. Finance, vzemimo, so ga že v velikem božičnem intervjuju leta 2005 razglasile za zmagovalca tranzicije, zdaj — ko Bavčar kaže namen, da bi Istrabenz spet naredil za naftno družbo — pa ga postavljajo ob bok svetovnim naftnim mogotcem in ga svojim bralcem kažejo kot konkurentaPutinu. Bavčar sam o moči slikovito pravi, da vrečo cementa že res dvigne laže kot kakšen Colarič ali Bobinac, da pa sicer moč ni nekaj, kar bi ga zanimalo samo po sebi CPinance, 27. 12.2005). Razlaga: nivznemirijiva moč, ki prinese cement, ampak tista, ki prinese oblast, občudovanje, ugled in zaveznike. V pregovorih se Bavčar pojavlja predvsem kot nekdo, ki zna z malimi delničarji, primer: »Iztisnilje limono kot Bavčar male delničarje.« Kordež - tragični llk Gotovo najbolj tragična figura slovenske tranzicije se imenuje Kordež. Predleti (kojebilguvemer France Arhar) je bil Kordež član sveta Banke Slovenye, veljalje za monetarnegastrokovnjaka, radje pisal članke, ki jih v imenu stare slave kak časopis še danes objavi. Pozneje, že v času Janševe vlade, je bilo videti, da bi lahko prevzel resor ministra za razvoj. Letos, ko cele mesece nismo mogli do guvernerjain so se zato mesto pojavljala imena najbolj neverjetnih kandidatov, pa se na Kordeža nihče ni več spomnil. Zaradi tega se je na Gorenjskem že uveljavilo reldo »od naveze do razveze« (angleško: from hero to zero). Razlaga: razlika je v tem, da je Kordež v zadiy'ih letih postal špekulant druge faze tranzicije — ker niina Bavčarjeve moči, to niugledna pozicija, zlasti če še iii znano, kako sebošpekulacijaizšla.Zazd~jjevideti, daje Kordež nekdo, ki kapitalizma, zlasti pa lastniških odnosov, nerazumeinsevnjihneznajde.Ni namreč logično, da se uslužbenec podjetjavrtoglavozadolžilezato,da bi postal detničar m ohranil službo v podjetju, v katerem je zaposlen. Nekateri v tem vidijo recidiv delavskega samoupravljanja, doktrine, kije na Slovenskem vzcvetela v sedemdesetih letih 20. stoletja in ima še danes posnemovalce. Bistvo te doktrine je bilo, da so delavd v podjetjih, kjer so bili zaposleni, dobili možnost soupravljanja, svoje predstavnike v organih vodenja m upravljanja ter zagotovljeno plačo dopokojnine. • P~ Obvezni liki vsake privatizacije so praviloma zelo podjetne osebe, kl prej kot drugi ~ razumejo, da je ~'~ mogočeijudem f"" prodajati ne . le, česar nimaš, marveč tudi, česar ni.
Medij: Finance
Avtorji: Brglez Alja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 26. 07. 2007
Stran: 12
