JURE MlKUŽ Ob pogledu na dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v zadnjih mesecih mi gre na smeh. Komu pa ne, boste rekli, ko pa človek skoraj ne more zgrešiti, če prihranke vloži na ta trg. Smeh je seveda namenjen borznim komentatorjem, saj jim kar ne zmanjka argumentov, zakaj bi tečaji delnic lahko zrasli še nadaljnjih nekaj odstotkov, ob tem pa vidijo samo smer navzgor. Od leta 1999, oziroma od odprave skrbniških računov za tujce, z delnicami na Ljubljanski borzi skoraj skoraj ni bilo mogoče izgubiti. Če seveda izvzamemo nekaj primerov, ko je šlo za netransparentno prevzemanje družb in posamezne pidovske zgodbe, kjer so mali delničarji svoje certifikatske
delnice nevede podarili možem iz Managerjeve lestvice najbogatejših pod Alpami. Povprečna letna donosnost indeksa SBI20 od leta 2002 do vključno 20o6jebila 26 odstotkov, samo letos je do konca prvega polletja pridobil 65,5 odstotka. Pri tako strmi rasti gre običajno za dva pojava: prva možnost je, da govorimo o emerging ali novem, hitro rastočem delniškem trgu, kjer zaradi spedfičnih geopolitičnih in gospodarskih premikov določeni trg nenadoma postane zanimiv za večje število investitorjev. Pogosti primeri tovrstnih trgov so v državah, kjer so v preteklosti vladali etatistični režimi in kjer so borze vrednostnih papirjev še v zgodnjih fazah razvoja. To pomeni,dajezaradi nepoznavanja in specifičnih lastnosti takih borz število udeležencev relativno majhno, delnice na tovrstaih trgih običajno kotirajo pri relativno nizkih vrednostih njihovih finančnih kazalcev, strma rast pa je povezana z visoko stopnjo tveganja, ki ga prevzemajo kupci. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev se težko uvrsti v to kategorijo. Njena zgodovina ni več tako kratka (ustanovljena je bila leta 1989), Slovenija je že več kot tri leta polnopravna članica Evropske unije, od i. januarja pa smo del evropske monetame unije, kar pomembno znižuje valutno tveganje ob naložbah tujcev v Sloveniji. V to kategorijo se ne uvrščamo tudi zaradi relativno visokih vrednotenj delnic na Ljubljanski borzi. Drugi pojav, o katerem govorimo pri tako strmi rasti delniških tečajev na borzah, je borzni balon. 0 njem govorimo takrat, ko investitorji v želji, da ujamejo navzgor drveči vlak, v paniki kupujejo delnice po vsak dan višjih vrednostih. Najznamenitejši borzni balon je tako imenovani~asdag boom iz poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je razvoj novih informacijskih tehnologij povzrocil borzno mrzlico v ZDA m potem tudi v Evropi. Konec tega obdobja sta zaznamovala »milenijski hrošč« in novi predsednik ZDA, ki je to gospodarstvo uspešno popeljal na pot zatona m militantne doktrine. Investitorji nad tem dogajanjem razumljivo niso bili navdušeni in tečaji so potonili. Značilnost borznih balonovje tudi ta, da običajni mediji začenjajo borzi namenjati prve strani in poročati o senzadonalnih dnevnih pozitivnih gibanjih na trgih. Ne vem, ali v Sloveniji lahko govorimo o klasični obliki borznega balona, vendar nekatere njegove prvine se definitivno kažejo. Tržni tečaji delnic izražajo visoka pričakovanja investitorjev glede prihodnjega poslovanja teh podjetij ter pričakovanja o kapitalskih prevzemih. Še bolj »balonarski« pa je trenutni medijski pristop. Navadni državljan ne more prezreti dnevnega poročanja o biku na Ljubljanski borzi in pogosto kar ne more počakati naslednjega dne, da skoči v poslovalnico ene od družb za upravljanje ali borznoposredniške družbe, kjer odda nakupno naročilo za delnice, o katerih je pisalo v včerajšnjem časopisu. " Stvar je prišla tako daleč, da je bil borznemu dogajanju na Ljubljanski borzi odmerjen čas pri večemi informativni oddaji na nacionalni televiziji. Tam so štirje strokovnjaki za finančne trge analizirali aktualno dogajanje. Kombinadja povabljenih osebjebila zanimiva, meni nelogična je bila le udeležba osebe, ki po lastnih besedah zaradi nezaupanja v finančne trge vse svoje prihranke hrani v vlogah na komerdalnih bankah. Pravzaprav niso povedali nič novega, saj smo pričakovano slišali, da je trenutno dogajanje nekaj popolnoma normalnega m da naj ne bi bilo razlogov za padec cen slovenskih delnic v prihodnjih dneh in tednih. Zanimivo je bilo slišati, da nihče od prisotaih ni priporočal nakupa slovenskih delnic v tem trenutku. Obenem tudi ne prodaje, saj ni razlogov za padec. Torej DRŽI. Tudi v drugih medijih je splošno priporočilo analitikov za slovenske delnice podobno. Večina torej pričakuje v prihodnje relativno nizke rasti tečajev, ki praviloma na daljši rok ne zadovoljijo delniških investitorjev. Ti pričakujejo predvsem prevzemne zgodbe, ki so z vsakim višanjem tečajev manj verjetne, saj slovenske družbe postajajo predrage za tuje prevzemnike. Medvedjih priporodl, torej PRODAJ, skoraj ne zasledim. Zanimivo? Več kot to - popolnoma logično. Od nizanja tečajev razen nekaj izjem nima koristi nihče. Nižanje tečajev pomeni manj denarja iz upravljavskih provizij za upravljavce vzajemnih skladov, odliv denarja je slaba reklama za borzo in tako se zniža vrednost pobranih vstopnih provizij pri vzajemnih skladih ter provizij za posredovanje pri nakupih vrednostnih papirjev, ki pritečejo v žepe borznoposredniških družb. Nižji donosi potem povzročijo odliv sredstev iz vzajemnih skladov, ki morajo zato prodajati delnice na trgu, kar povzroči spiralo v obratno smer, kot jo spremljamo zdaj. Seveda je to črni scenarij, ki se verjetno ne bo zgodil. Tudi brez tega je lahko druga polovica 2007 na Ljubljanski borzi precej rdeča. Pomislimo na morebitni konec boja za prevlado v Istrabenzu in v Pivovarni Lasko, pa na ohladitev zgodbe o Petrolii in še morda na neuspešno prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije. Umik države iz gospodarstva? Primerjava z dogodkom v mestu Gogi se poiavlja sama po sebi. JURE MIKUZ, direktor'RSG, razvojno svetovanje in financiranje projektov, d. o. o.
Medij: Delo - FT
Avtorji: Mikuž Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zadnja stran - FT
Datum: 23. 07. 2007
Stran: 32
