Idejaje, da bi primarno proizvodnjo v poslovnem smislu, ne lastniškem obvladovala Panvita, sekundarni del pa Krasje o povezovanju povedal direktor družbe Panvita Mir Peter Polanič NATAŠA GIDER V družbi Panvita Mesna industrija Radgona (Panvita Mir), d. d., ki je imela še lani milijon evrov izgube, pričakujejo letos pozitiven rezultat. Največjo izgubo so imeli v letu 2003, kar za 2,7 milijona evrov je je bilo, leto zatem dva milijona, v letu 2005 pa je znašala 1,9 milijona evrov. Leto 2003 so zaključili z 18,8 milijona evrov prihodkov, letos jih pričakujejo več kot 41 milijonov. "V preteklih letih smo imeli zelo slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, premalo naporov je bilo
vloženih v trženje, bremenile so nas tudi investicije, v osvajanje tržnega deleža smo šli z nižjo cenovno politiko. Konec lanskega leta smo začeli to spreminjati in dali izdelkom takšno ceno, kot si jo po našem mnenju zaslužijo. To je precej vplivalo na izboljšanje poslovnega rezultata," pojasnjuje razloge za pretekle izgube in letošnje izboljšano poslovanje direktor Panvite Mira Peter Polanlč. Začeli ste odločneje vstopati tudi na tuje trge. Kako Je z izvozom letos, kam izvažate? "Izvoz se nam zadnji dve leti nenehno močno povečuje. Lani smo z izvozom ustvarili okrog 8 odstotkov vseh prihodkov, letos jih bomo najverjetneje okrog 12. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani izvoz povečal za okrog 240 odstotkov. Največ izvažamo na Dansko, začeli smo izvažati tudi v Avstrijo, Nemčijo in Kalijo, na trgih bivše Jugoslavije pa nam najbolj raste izvoz na Hrvaško," Kako pa se pri prodaji pozna tuja konkurenca na domačem trgu? "Kljub napovedim o poplavi uvoženih mesnih izdelkov danes ugotavljamo, da ni tako hudo. Bistveno več jih je kot pred vstopom Slovenije v EU, ampak v programu mesnih izdelkov ni tako problematično, bolj v programu svežega mesa. Tu. pa je konkurenca iz tujine, predvsem iz Avstrije zelo dejavna, ponujajo precej nižje cene. V Panviti zagotavljamo domače poreklo in sledljivost izdelkov 'z njive na mizo', temu primerno smo nastavili tudi cenovno politiko. Avstrijci si lahko privoščijo na našem trgu tako nizke cene, ker sijih pokrijejo s svojimi domačimi, ki so precej višje. Žal mnogi naši trgovci gledajo le na to, da dobijo blago po najnižji možni ceni, čeprav bi marsikateri kupec raje posegel po kakovostnem slovenskem proizvodu, Ceprav morda malo dražjem." Ali vaše izkušnje tako kažejo, da vam uspe izdelke dobro prodajati kljub visokim cenam? "Prodaja svinjskega mesa nam je v primerjavi z lani, ko smo imeli dmgačno cenovno politiko, sicer količinsko nekoliko upadla, ampak finančni izplen je skoraj dvakrat višji." Je slovenskemu potrošniku po vaših ocenah kakovost pomembnejša od cene? "Pred nedavnim smo imeli predstavitev tržne raziskave o prepoznavnosti naših blagovnih znamk, v katero smo vključili tudi vprašanje o tem, ali so potrošniku pri proizvodu pomembni sledljivost, nadzor in slovensko poreklo. Pokazalo se je, da je približno tretjini to popolnoma vseeno, tretjini se zdi v redu, ampak ni odločilni dejavnikpri nakupu, tretjirta pa da dosti na to. Podatekje precej spodbuden, bi se pa lahko delež slednjih še povečal, če bi na državnem nivoju vložili še več v ozaveščanje kupcev." V začetku leta je bila na skupščini sprejeta odločltev o dokapitalizaciji. Je ta izvedena? "KG Rakičan, d. d., jo je vplačal in pred približno mesecem dni smo jo vpisali v sodni register. Naš osnovni kapital je bil povečan za 3 milijone evrov, na 4,5 milijona. Izgub iz preteklih let s tem v bilanci nimamo več razen dela izgube iz leta 2006. Z dokapitalizacijo smo dobili svež kapital, ki namje omogočil nadaljnje razvojne načrte." Že dalj časa je govor o povezovanju Mira s Krasom, d. d. Kako daleč so ta dogovarjanja? "V enem mesecu bo verjetno postalo jasno, ali se bo povezovanje nadaljevalo. Stvari imamo sorazmemo dobro dorečene, na vrsti so le še zaključna pogajanja. Če se bomo v teh točkah znali uskladiti, v kar verjamem, bi morali kmalu začeti izvajati združitvene postopke." Kakšna obllka povezave bo? "V eno pravno osebo. Najprej se bosta združevala Mir in MDK (Mesnine dežele Kranjske, ki so danes v lasti Krasa, op. p.), naslednji korak pa naj bi bila združitev Panvite in Krasa s tem, da pri tem ne bo klasične zdmžitve v smislu oblikovanja v eno podjetje, ampak iščemo katero drugo pravno obliko. Osnovna ideja je, da bi primarno proizvodnjo v poslov Peter Polanič, direktor družbe Panvita Mir: "Od združitve bomo imeli korist mi in MDK." (Nataša Gider) ' nem smislu, ne lastniškem obvladovala Panvita, sekundarni del pa Kras." r i Kaj bo ta združitev prinesla Panviti . Miru? "Od združitve bomo imeli korist mi in MDK. Sinergij je veliko, na primer ) pri nabavi, možna bo specializacija pro- izvodnje, kar bo prineslo določeno zni~ žanje proizvodnih stroškov." ; Od kod se bo upravljalo? 1 "To še ni dorečeno. Sedaj se pogovarjamo o tem, kdo bo obvladoval katere poslovne funkcije, kakšno bo menjalno razmerje delnic in podobno." 1 Na katerl strani se bo, če boste zdru• zevali nekatere funkcije, pojavil presežek zaposlenih? "Upam, da ga ne bo ne tu ne tam." . Po navadi se ob združevanju to veni darle zgodl. ' "Se strinjam, ampak v primerih združe' vanja dveh firm, ki še nista 'očiščeni'. . Mir pa je, MDK večinoma tudi." Aktualna tema v živllski industriji so trenutno vlsoke cene žita, poslediči no krme in v končni fazi mesa. Kaj , sebodogajalonatempodročjuvprihodnje? i "Cen žita, ki je delno posledica usmer. janja dela te pridelave v proizvodnjo energije, bo imela proti koncu leta posle, dico, da bo proizvodna cena svinjskega mesa na račun višjih cen krme v prvem koraku za vsaj od 10 do 15 odstotkov višja. Notranjih rezerv ni niti v živi proizvodnji niti v mesni industriji, govorim i na splošno, ne le za Panvito. Slovenski potrošnik se bo moral sprijazniti s tem, da bo cena mesa višja. Cene mesa v tujini so že sedaj za 20 do 30 odstotkov višje kot pri nas, in to se bo moralo slej ko prej uravnotežiti. Če se želimo približevati ostalim državam, se jim pač moramo na vseh področjih." Kaj pa v prihodnjlh letlh, bo cena žita še kar naprej naraščala? "Menim, da drastičnega povečevanja ne bi smelo biti, kerje tudi proizvodnja te vrste elektrike rentabilna le do nekega nivoja cene žita. Če bo ta nivo presežen, tudi proizvodnja energije ne bo več rentabilna in proizvajalci ne bodo priprav-Ijeni plačati višjih cen za žito. Takšnih drastičnih povečevanj kot letos ne bi smelo biti več." •~IISI.S KG Rakičan (Panvita), d. d., je 85odstotni lastnik, po nekaj odstotkov delnic imajo podjetja, povezana okrog Intering holdinga in družba 13 M, drugo so mali delničarji. Panvita Mir ima 211 zaposlenih
Medij: Večer
Avtorji: Gider Nataša
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 07. 2007
Stran: 11
