Po pojasnilih Sija so se za izplačilo dividend letos odločili, ker sta uprava in nadzorni svet presodila, da stabilno in uspešno poslovanje Skupine Sij, po obsežnih vlaganjih v obdobju od 2007 do 2014 v višini prek 400 milijonov evrov, dopušča izplačilo dividend. Za državo je naložba v Sij pomembna, kar pomeni, da 25-odstotnega lastniškega deleža ne namerava prodati. Tudi če bi to želela, bi bil nakup njenih delnic verjetno zanimiv le za obstoječe lastnike Sija, torej rusko družino Zubicki. Možnost, da bi izstopila iz lastništva Sija, je Republika Slovenija zamudila leta 2012. Takrat se je iztekla prodajna opcija, na podlagi katere so se Rusi leta 2007 zavezali, da bodo v petih letih od države odkupili 25 odstotkov delnic po vnaprej določeni ceni. Če bi država opcijo do zastavljenega roka unovčila, bi pred tremi leti prejela okrog 50 milijonov evrov. Uvrstitev Sija med pomembne naložbe je država utemeljila s tem, da je družba pomembna zaradi ohranitve in razvoja metalurškega znanja in zaradi zaposlovanja metalurgov. Skupina Sij je znala izkoristiti svojo majhnost (v svetovnem merilu gre za zelo majhno jeklarstvo) in išče priložnosti v nišnih izdelkih, je v strategiji upravljanja kapitalskih naložb navedla država. Po spodbudnih rezultatih v minulem letu, ko se je denarni tok iz poslovanja (EBITDA) Skupine Sij skoraj podvojil na slabih 78 milijonov evrov, prihodki od prodaje so se zvišali za 7,5 odstotka na 708 milijona evrov, čisti dobiček pa je znašal 24,9 milijona evrov (leta 2013 je Skupina Sij dosegla 4,9 milijona evrov izgube), so se v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani navedeni kazalci znižali. Medtem ko so prihodki od prodaje padli za skoraj deset odstotkov, na 175 milijonov evrov, se je EBITDA znižal za dobrih deset odstotkov na 21,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za 16,5 odstotka, na 8,1 milijona evrov. Kot so pojasnili v Siju, je padec kazalcev posledica enkratnih dogodkov. Rusi v prevzem Perutnine Ptuj, Litostroja Jekla in Štore Steela Po prevzemu Sija so letos in lani Rusi začeli preučevati tudi številne druge naložbene priložnosti na slovenskem trgu. Sprva so si ogledovali Sistemsko tehniko, nato pa se ogreli za nakup Štore Steela, v katerem je največji lastnik s 30-odstotnim lastniškim deležem Unior, s petino delnic pa mu sledi družba pooblaščenka Železar Štore. Z Družbo za upravljanje terjatev bank in Probanko v likvidaciji se v Siju že nekaj mesecev dogovarjajo o nakupu terjatev do Litostroja Jekla in njegovih delnic. Po dostopnih podatkih bi bil prevzem Litostroja Jekla lahko kmalu zaključen. Nemalo začudenja pa so sprožile informacije, da se v Siju ogrevajo tudi za vstop v lastniško strukturo Perutnine Ptuj. Ali pa ne, če upoštevamo, da je v ptujski družbi pooblaščenec konzorcija bank kreditodajalk Tibor Šimonka, do januarja lani dolgoletni predsednik Sijeve uprave. Naložbo v mesnopredelovalno družbo so v Siju utemeljili s strateško poslovno diverzifikacijo skupine. V zadnjih mesecih je Sij izdal za preko 114 milijonov evrov obveznic in komercialnih zapisov, ki so jih večinoma pokupili domači vlagatelji. Približno toliko, kot znaša kumulativna vrednost izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, znaša celotna vrednost načrtovanih nakupov slovenskih družb. Medtem ko naj bi za Štore Steel Sij odštel od 40 do 45 milijonov evrov, ga bi prevzem Litostroja Jekla stal 15 milijonov evrov, v dokapitalizacijo Perutnine Ptuj pa naj bi vložil 40 milijonov evrov. Zato je na mestu vprašanje, ali bodo Rusi znane slovenske družbe prevzeli s slovenskimi sredstvi. Kot so zatrdili v Siju, bodo zbrana sredstva od izdaje obveznic namenili izključno razpršitvi dolgoročnih virov financiranja, financiranju dolgoročnih investicij v proizvodno tehnologijo (na primer za pred kratkim podpisani projekt za dobavo peči AOD v hčerinski družbi Acroni v vrednosti 30 milijonov evrov) vključno z vlaganji v tehnologijo za varovanje okolja, projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodnje in izboljšanje strukture ročnosti obstoječih kreditnih obveznosti. »Morebitne prevzemne aktivnosti pa bomo financirali izključno iz drugih, posebej za to namenjenih virov financiranja,« so dodali v Siju. x 5,8 mio. € BO DRUŽBA letOS namenila za dividende. Rast prihodkov Acronija m Metala Ravne Ključni družbi Skupine Sij sta jeseniški Acroni in Metal Ravne. Medtem ko je Acroni, ki zaposluje okrog 1100 delavcev, prihodke od prodaje lani zvišal za 14 odstotkov, na 419,3 milijona evrov, so te v Metalu Ravne z okoli 950 delavci zvišali za deset odstotkov, na skoraj 165 milijonov evrov. Čisti dobiček Acronija je lani znašal 11,3 milijona evrov (leta 2013 je družba ustvarila 4,3 milijona evrov izgube), Metala Ravne pa 9,2 milijona evrov (leta 2013 je družba dosegla 480.000 evrov izgube). V Skupino Sij je poleg matične družbe vključenih še preko 20 hčerinskih družb, med drugim Noži Ravne (prihodki od prodaje so se lani malenkost zvišali, na 18,3 milijona evrov) in Elektrode. Slednji so se prihodki od prodaje znižali za štiri odstotke, na 15,1 milijona evrov. Konec lanskega leta je Skupina Sij zaposlovala 3134 delavcev oziroma 28 manj kot leto pred tem.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastjan
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 08. 2015 
Stran: 8