Nato je poslance nagovoril takratni minister za finance, zdaj že direktor zasebne svetovalne družbe, in jim zatrdil, da je obravnavani zakon zagotovo skladen z ustavo, saj so ga z vso strokovnostjo in skrbnostjo napisali uradniki njegovega ministrstva, 1 ci se na to področje najbolje spoznajo, vsi drugi pravnil ci pa so pač v zmoti. Za njim je pred poslance stopila še državna sel cretarka istega ministrstva in jih prepričevala, daje izbris koristen, saj bo vzel manjšini in s tem prihranil večini, hkrati pa je tudi neizogiben - če ga ne bodo izglasovali sami, bodo sledile hude sankcije EU, vključno z zapovedjo prav tega izbrisa. Po večurni vroči razpravi so poslanci s koalicijsl cimi glasovi zakon sprejeli. Vam zveni znano? Bilo je v torek, 8. julija 2014, minister za finance je bil dr. Michael Spindelegger, zdaj svetovalec pri »modernizaciji« Ukrajine, državna sekretarka tega ministrstva je bila mag. Sonja Stessl, dogajalo se je v avstrijskem parlamentu, zakon pa je bil napisan z namenom ustvariti pravno podlago za izbris dela podrejenih obveznic tamkajšnje banke Hypo Alpe-Adria. V zgoraj povzetem je ta zgodba sila podobna tisti, ki seje v slovenskem parlamentu dogajala v torek, 29. oktobra 2013, ko je bil naš minister za finance dr. Uroš Čufer, zdaj svetovalec pri prestrukturiranju skupine Tuš, s korenčki in palicami pa je poslancem mahala državna sekretarka istega ministrstva mag. Mateja Vraničar. Celo znanstvena naslova obeh »lobistov« sta enaka kot v avstrijski zgodbi! Če se še malo pomudimo pri akademskih naslovih in nazivih, sta avstrijski zakon kot protiustavnega že ob sprejetju ocenila prof. ddr. Jorg Zehetner s Pravne fakultete Univerze v Salzburgu in doc. dr. Thomas Haberer z Inštituta za podjetniško in gospodarsko pravo na Dunaju, ki sta zapisala, daje ta zakon o sanaciji banke »tudi sam potreben sanacije« (Das HaaSanG: Selbst ein Sanierungsfall, EcoLex - Zeitschrift fiir Wirtschaftsrecht, julija 2014, str. 594-596). Kategorični oceni protiustavnosti novele našega zakona o bančništvu, ki je razveljavila vse pogodbene pravice imetnikov podrejenih obveznic in omogočila njihov izbris, pa so napisali prof. dr. Janez Čebulj z Inštituta Mediteran Alpe, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS (v pravnem mnenju za Državni svet RS), ter prof. dr. Lojze Ude in doc. dr. Matija Damijan z Inštituta za primerjalno pravo (v pravnem mnenju, ki gaje naročila in plačala NLB, pa nato nanj »pozabila«). A tudi razlik je nekaj. V Avstriji sta bila do izbrisa, ko so ga »kuhali« vladajoči, vseskozi kritična guverner centralne banke (Austria should stand by Hypo creditors: Nowotny, Reuters, 22. februarja 2014; Nowotny: Hypo-Schuldenschnitt »nicht typisch fiir Osterreich«, Die Presse, 16. junija 2014) in predsednik republike, Id je tik pred sprejetjem zakona celo zagrozil, da ga ne bo podpisal (Hypo-Sondergesetz: Fischer will »nicht einfach unterschreiben«, Die Presse, 6. julija 2014). In ne nazadnje, naše ustavno sodišče presoja o dopustnosti izbrisa že leto in pol in bo vsaj še leto, saj je novembra za mnenje vprašalo sodišče EU v Luksemburgu in postopek do prejetja odgovora prekinilo, avstrijsko pa je že presodilo in 3. julija letos - manj kot leto po uveljavitvi in brez vprašanj Luksemburgu - zakon o izbrisu razglasilo za protiustavnega in v celoti razveljavilo (Entscheidung G 239/2014-27, G 98/2015-27*; Verfassungsgerichtshof Osterreich, 3. julija 2015). V osmih dneh od objave te odločitve (Hypo-Sanierungsgesetz verfassungs widrig, Verfassungsgerichtshof Osterreich, 28. julija 2015) so ji slovenski mediji namenili veliko časa in prostora. Pet ur po objavi jo je povzela STA (Avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo zakon o reševanju Hypo banke, 28. julija 2015), še istega večera je z njo gledalce dnevnika seznanila nacionalka, ki ji je posvetila tudi del petkovih Odmevov, osrednji informativni oddaji Kanala A in Pop TV pa sta o njej poročali v sredo. V tisku so ji avtorske komentarje v sredo namenili Delo (Hypo: Avstrijska sodba v korist varčevalcev), Dnevnik (Avstrijski sodniki si upajo odločiti samostojno, naši žal ne) in Finance (Avstrijska razveljavitev zakona o reševanju Hypo banke toplo--hladno sporočilo za naše podrejence), v četrtek Večer (Kaj pomeni padec Hypove sanacije za Slovenijo), v petek Mladina (Avstrijska lekcija) - pa še kaj sem verjetno spregledal. Zgoraj sem zato poskusil razčleniti predvsem tiste podobnosti in razlike med našo in avstrijsko zgodbo, na katere se drugi niso osredotočali, preden se odpravimo v Italijo, pa še o dveh talcih vidikih. Prvič, izbrisane obveznice so bile tako v Avstriji kot pri nas izdane z izrecnim pogodbenim določilom, da njihovi imetniki tvegajo izgubo le v stečaju, a so imele obveznice Hypa še poroštvo dežele Koroške, da bo krila tudi stečajne izgube; daje lahko izvedel izbris, je avstrijski zakonodajalec zato za nično poleg pogodbenega določila o varnosti zunaj stečaja razglasil še to poroštvo, kar je vsekakor potenciralo ustavno spornost izbrisa. V Abanlci, Banki Celje, Factor banki in Probanki, ki pred izbrisom niso bile v neposredni večinski državni lasti, s(m)o imeli tako imetniki izbrisanih obveznic eno pomembno pravno jamstvo manj kot v Hypu. V NLB in NKBM pa je obstoj te ločnice vprašljiv, saj je bila država njun večinski lastnik in je imela v njiju še velika depozita (v NLB 1,36 milijarde, v NKBM 361 milijonov evrov), zato je formalnopravno za njuno solventnost jamčila kar dvakrat: prek določil ZFPPIPP, da mora večinski lastnik družbe prvi pomagati pri odpravljanju njene insolventnosti, in še prek določil ZGD-1, da se posojila večinskega lastnika družbi, če bi ta sicer postala insolventna, pretvorijo v njen kapital. In drugič, Hypo oziroma družba Heta Asset Resolution, prek katere poteka njegova likvidacija, bo šel v stečaj - verjetno še letos. Naše ministrstvo za finance in Banka Slovenije bosta to morda poskušala prikazati kot posledico razveljavitve izbrisa, a spoznanje, daje luknja pregloboka za izvedljivost likvidacije, se je utrjevalo že leto in pol in se dokončno utrdilo pred mesecem in pol, ko je Heta objavila revidirane izkaze za leto 2014. Daje stečaj mogoč, je že februarja lani povedal direktor avstrijskega inštituta za ekonomske raziskave Wifo (Aiginger: Insolvenz ware eine Option, Handelsblatt, 3. februarja 2014). Da bi bil najboljša rešitev, je decembra ocenil predsednik uprave avstrijske družbe za državne naložbe Fimbag (Androsch pladiert fiir Pleite der Hypo-Wrackbank, Heute, 6. decembra 2014). Daje neizogiben, pa je postalo dokončno jasno 17. junija z objavo Hete, daje lani, večinoma s pripoznavanjem starih »grehov«, ustvarila 7,9 milijarde evrov čiste letne izgube - več od vsote vseh letnih izgub vseh naših bank v četrt stoletja samostojne Slovenije! - in s tem po mednarodnih računovodskih standardih dosegla 4,7 milijarde evrov negativnega kapitala (Heta Asset Resolution, Annual Financial Report 2014, str. 45 in 214). Tako je jasno, da izbris obveznic, s katerim so Hypu oziroma Heti poskusili ustvariti 890 milijonov evrov prihranka, tudi če bi obveljal, stečaja ne bi preprečil. Avstrijsko ustavno sodišče je torej izbris razveljavilo kljub dejstvu, da so pri Hypu podani razlogi za stečaj - tudi po mednarodnih računovodskih standardih, o čemer v slovenskih primerih marsikdo dvomi. Pojdimo zdaj še v Italijo, ki je 17. julija iz proračuna dokapitalizirala Banco Romagna Cooperativa (BRC); kot Hypo v Avstriji ter Factor banka in Probanka v Sloveniji je BRC nesistemska banka, ki jo bodo nadzorovano likvidirali, državni denar pa namenjali zgolj za vzdrževanje minimalne kapitalske ustreznosti v času likvidacije. Evropska komisija je dan zatem sporočila, da državno pomoč BRC dovoljuje, saj da »bodo imetniki podrejenih obveznic v celoti prispevali, da bo skladna z minimalnimi zahtevami načel porazdelitve bremen« (State aid: Commission approves liquidation aid for Italian bank Banca Romagna Cooperativa, EC Statement 15/5409, 18. julija 2015). Adesetdni pozneje je bonitetna agencija Fitch razkrila, da »imetnikom podrejenih obveznic BRC kljub izbrisu dejansko ni nastala nobena izguba, saj jim je italijanski Institucionalni jamstveni sklad v celoti poplačal terjatve, da bi ohranil ugled sektorja« (Italian bank retail bail-in highlights credit loss risk, Fitch Ratings, 28. julija 2015). Ta manever so v četrtek hudomušno komentirali analitiki bruseljskega inštituta Bruegel: »Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš!« (No w you see it, now you don't: The first Italian čase of bail-in, Bruegel, 30. julija 2015). Evropska komisija pa ostaja tiho - kot je ostala tiho že ob koncu leta 2013, ko je Italija ob državni dokapitalizaciji banke Monte dei Paschi pustila vse njene podrejene obveznice nedotaknjene. Ko je novinar na tiskovni konferenci Banke Slovenije 11. februarja letos vprašal, zakaj je Monte dei Paschi lahko prejela državni denar brez posega v podrejene obveznice, seje viceguvernerlca Stanislava Zadravec Caprirolo nagnila h guvernerju in mu šepnila: »Oni imajo v postopku iskanje zasebnega lastnika.« Guvernerje bil dovolj priseben, daje uvidel pišlcavost tega izgovora, saj seje tudi Slovenija zavezala, da bo NLB in NKBM našla zasebnega lastnika, pa je izbrisala vse njune podrejene obveznice; zato je odgovoril, da »primera ne pozna dovolj dobro, da bi lahko komentiral«. Tudi v primeru BRC bomo pri naših odločevalcih, če jih bo kdo o tem povprašal, najverjetneje doživeli izvijanje, denimo: »Ker je izbrisance poplačal poseben sklad, in ne sama banka, ni šlo za kršitev evropskih pravil!« Da bi kateri od njih zmogel izdaviti: »Očitno obravnava ni za vse enaka!« ali celo »Očitno se vsi razen nas postavijo zase!«, bi bilo ob tako zakoreninjeni tradiciji izgovorov in sprenevedanja preveč pričakovati. Razkritje: Avtor je bil imetnik izbrisanih podrejenih obveznic več slovenskih bank ter je soavtor in prvopodpisaniprvovložene pobude za oceno ustavnosti zakona obančništvuzopr. št. U-I-295/13, ki ji je Ustavnosodišče RS doslej pridružilo zahteve državnega sveta, varuha človekovih pravic in okrožnega sodišča v Ljubljani ter šel9 pobud. ■ Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in znanstveni prodekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko. ■ Ocenite komentar, napišite svoj e mnenje: www.finance.si/komentarji ■ Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ. »Bail-in« podrejenih obveznic je v Avstriji tamkajšnje ustavno sodišče razveljavilo, v Italiji pa so ga zdaj - čeprav je država tam že ob koncu leta 2013 reševala banko Monte dei Paschi - izvedli prvič, in to tako, da ga dejansko niso.

Medij: Finance
Avtorji: Kotnik Tadej
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 05. 08. 2015 
Stran: 9