Z Urada Varuha človekovih pravic RS so sporočili, da so v sredo tudi z njihove strani na Ustavno sodišče RS vložili Zahtevo za oceno ustavnosti posameznih členov novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Tako kot Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je tudi Varuh človekovih pravic predlagal začasno zadržanje izvrševanja omenjenih členov Zakona, čemur pa Ustavno sodišče RS doslej žal ni ugodilo, je pa sprejelo sklepa o absolutno prednostni obravnavi zadeve. Takšno obravnavo zadeve je predlagal tudi Varuh, saj ocenjuje, da so izpodbijane določbe ZBan-1L v neskladju z naslednjimi določbami Ustave RS:
- da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen Ustave RS), predvsem v okviru načela zaupanja v pravo
- da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen v povezavi s 3. odstavkom 120. člena Ustave RS)
- enakostjo pred zakonom (14. člen Ustave RS),
- varstvom lastnine v povezavi s pravico do zasebne lastnine (67. in 33. člen Ustave RS),
- prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS), v povezavi z 2. členom Ustave RS
- načelom določnosti pravnih aktov v povezavi z 2. in 120. členom Ustave RS
Varuh Ustavnemu sodišču še predlaga, da oceni ustavnost omenjenih členov in ugotovi njihovo neskladnost z Ustavo RS ter jih razveljavi.
Spomnimo Ustavno sodišče RS je v sredo na seji sprejelo sklepa, da se pobudi za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki ju je VZMD 4. in 10. decembra vložil prek odvetniške pisarne Kunič, v imenu 290 imetnikov obveznic, sprejmeta v obravnavo. Ker Ustavno sodišče sprejme v obravnavo le pobude, katerih vlagatelji izkažejo pravni interes, so tako ustavni sodniki zavrnili trditev Vlade RS, češ da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa in naj zato sodišče njihovi pobudi zavrže.
Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog pobudnikov, da se njihova pobuda obravnava prednostno. Odločilo je celo, da bo obravnava pobude absolutno prednostna.
Na žalost pa je Ustavno sodišče zavrnilo predlog pobudnikov, da do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje tega zakona. Kot vse kaže so zavajajoče trditve Vlade RS, Ministrstva za finance in Banke Slovenije o "katastrofalnih posledicah" in "ogroženosti celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji", ki naj bi jih imelo takšno zadržanje, skupaj z dejstvom, da bodo imetnikom nastale "le materialne" posledice, prepričala ustavne sodnike, da predlagano zadržanje naj ne bi bilo potrebno.
Sočasno s sejo Ustavnega sodišče je že potekal tudi izbis delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank. Abanka je svoje vlagatelje o tem, da njihove delnice in podrejene obveznice ne obstajajo več, obvestila ob 15:47, NLB je podobno storila ob 16:51, NKBM pa ob 19:12.
Nobeni od treh bank oz. uprav pa se ni zdelo vredno izraziti niti obžalovanja, kaj šele opravičila svojim vlagateljem, niti upnikom - uprava Abanke je v navedeni objavi nezaslišano norčavo zapisala celo, da bo Abanka "kot sistemsko pomembna banka s stabilnim dobičkom iz poslovanja še naprej posebno pozornost namenjala zagotavljanju varnosti in stabilnosti poslovanja"!!!
Pred sejo Ustavnega sodišča RS je VZMD, preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 290 imetnikov obveznic, na Ustavno sodišče RS podalo Dopolnitev pobude za oceno ustavnosti oz. pisni odgovor na Mnenje Vlade RS o obeh pobudah VZMD za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katerima je VZMD predlagal tudi zadržanje izvrševanja sporne novele. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD gre za grobo zavajajoče Mnenje, ki ga je Vlada RS sprejela in objavila v petek 13. 12. 2013, po pozivu Ustavnega sodišča RS, naj se opredeli do pobud za oceno ustavnosti.
Omenjenim pobudam se je 11. 12. 2013 pridružila še zahteva Državnega sveta RS za oceno ustavnosti, pri čemer v VZMD izpostavljajo, da Ustavno sodišče RS sicer lahko zavrne pobude (z napotitvijo pobudnikov na tožbe), medtem ko je Državni svet RS kvalificiran predlagatelj zahteve, ki jo Ustavno sodišče mora sprejeti v obravnavo. Ob tem je tudi Državni svet, podobno kot VZMD, izrazil prepričanje, da je več določil ZBan-1L v neskladju z ustavno zajamčenimi pravicami državljanov. Tako je posebej problematično določilo, ki v primeru državne dokapitalizacije banke omogoča prenehanje terjatev vseh tistih upnikov banke, ki bi bili v primeru stečaja v zaporedju poplačevanja obveznosti banke na vrsti za imetniki bančnih vlog in navadnih obveznic. Močno sta vprašljivi tudi določilo, ki razlaščenim upnikom prepoveduje tožbo proti banki, ter določilo, ki razglaša za nična zagotovila v prospektih, da tveganje nepoplačila imetnikov podrejenih obveznic lahko nastopi le v primeru stečaja banke.
Vendar Vlada RS v Mnenju in sporočilu za javnost nadaljuje s sprenevedanjem, saj kratko-malo navaja, da »izpodbijani členi ne posegajo v pravice vlagateljev«(?!), da bo »posledice izpodbijanih členov mogoče odpraviti z ustavno pritožbo« (po poprejšnjih nenehnih zagotovilih, da posledic ne bo potrebno odpravljati, saj nobena ne bo protipravna), da bodo v primeru zadržanja ZBan-1L »postopki pomoči bankam v nasprotju s pravili EU o državnih pomočeh« in pri tem spet zamolčala, da smernice Evropske komisije z dne 1. 8. 2013 niso zavezujoče, direktiva pa naj bi nastala v prihodnjem letu, pri čemer bi jo članice morale uveljaviti šele s 1. 1. 2018, za nameček pa v 35. členu, ki opredeljuje ukrepe bank za zbiranje kapitala, govorijo o »prostovoljni pretvorbi podrejenih instrumentov v kapital na podlagi spodbude«! Nadalje Vlada RS v javno objavljenem gradivu - v nasprotju z načeli varovanja osebnih podatkov - razkriva ime prvopodpisanega pobudnika ocene ustavnosti, člana Strokovnega sveta VZMD, ddr. Tadeja Kotnika, pri čemer Ustavnemu sodišču RS podaja mnenje, da »pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za izpodbijanje ZBan-1L«. Četudi presojanje pravnega interesa bržčas ni v pristojnosti vlade, se ob tem v VZMD sprašujejo, ali Vlada RS morda ni seznanjena z dejstvom, da je bila pobuda vložena tudi v imenu imetnikov obveznic NLB 26. izdaje - NLB pa je že prejšnji četrtek objavila, da bodo imetnikom vseh podrejenih obveznic NLB, d.d., na podlagi ZBan-1L, te obveznice izbrisane v celoti in brez nadomestila?! Poleg tega v VZMD izpostavljajo tudi objavo na isti četrtek 12. 12. 2013, in sicer Abanke, v kateri bodo vsi imetniki podrejenih obveznic prav tako z izbrisom izgubili svojo celotno naložbo, kar naj bi bilo po trditvah Ministrstva za finance RS nujno za vzpostavitev zadostnega kapitala za poslovanje Abanke, d.d., ta pa je le dan za tem objavila, da bo 5 milijonov EUR kapitala namenila za vplačilo v družbo Argolina d.o.o., ki se ukvarja z »investicijskim inženiringom«!!!
Vlada RS v svojem Mnenju - posredovanem Ustavnemu sodišču RS, v zvezi s predlogom VZMD za začasno zadržanje ZBan-1L, podanem v okviru pobude U-I-295-13 - skuša utemeljevati tezo o škodljivosti zadržanja in neškodljivosti nezadržanja ZBan-1L na osmih trditvah, ki jih kot alineje navede kar dvakrat: najprej v točki 5. povzetka gradiva in nato ponovno na 1. strani samega Mnenja, v nadaljevanju pa skuša te trditve tudi posamično argumentirati.
Zato objavljamo odgovor oz. argumente strokovnih sodelavcev VZMD, v zvezi z Mnenjem Vlade RS, po posameznih trditvah:
1.) Vlada trdi, da "izpodbijani členi ne posegajo v pravice predlagateljev". Določila odpisa kvalificiranih obveznosti banke, ki so bila v ZBan-1 vnesena z novelo ZBan-1L omogočajo, da v primeru, ko je kateri od slovenskih bank dodeljena državna pomoč, terjatve vseh tistih upnikov banke, ki bi bili v primeru njenega stečaja v zaporedju poplačevanja obveznosti banke uvrščeni za imetniki bančnih vlog in navadnih obveznic, preprosto prenehajo. Da bo tak ukrep z uporabo ZBan-1L doletel vse imetnike podrejenih obveznic banke izdajateljice NLB, d.d., je ta banka že uradno napovedala. Ukrep prenehanja podrejenih terjatev pred uveljavitvijo ZBan-1L ni bil mogoč niti v stečaju banke, saj stečaj ne povzroči prenehanja katere koli od obveznosti dolžnika, spremeni se le način njihovega poplačevanja. V rednem poslovanju se terjatve poplačujejo najpozneje ob zapadlosti, v stečaju pa v vrstnem redu njihove podrejenosti - najprej prednostne terjatve (zapadle plače zaposlenim), nato navadne (v bankah so to vloge in navadne obveznice), nato podrejene (podrejene obveznice z dospetjem, nato hibridne obveznice, na koncu delnice). Če pri tem stečajne mase zmanjka, ostanejo nekateri upniki brez poplačila, a ne tudi brez svoje terjatve - če se kadar koli po koncu stečajnega postopka najde dotlej neevidentirano premoženje dolžnika, se tudi to uporabi za poplačilo še nepoplačanih terjatev. Zato je po našem mnenju očitno, da je poseg v pravice prisoten in bistven.
2. in 3.) Vlada trdi, da je "posledice izpodbijanih členov mogoče odpraviti z ustavno pritožbo" in da "bodo posledice le materialne". To je v izrazitem nasprotju z dosedanjimi trditvami Vlade, češ da posledic ZBan-1L ne bo potrebno odpravljati, saj da nobena ni protipravna. Zdaj Vlada dopušča, da bo prišlo do protipravnih posledic, a pravi, da bodo te "le materialne" - da jih je torej mogoče odpraviti z odškodnino. O vseh posledicah, ki jih ima lahko za posameznika protipravna zaplemba pomembnega dela njegovega premoženja, je težko soditi; pri pravnih osebah to lahko privede do insolventnosti ter posledičnega stečaja in prenehanja poslovanja, vključno s prenehanjem delovnega razmerja vsem zaposlenim, kar je zelo težko odpraviti z odškodnino.
4.) Vlada trdi, da "ZBan-1L zahteva, da upniki, katerih terjatve so bile predmet ukrepa, ne utrpijo večjih izgub, kot bi jih utrpeli v primeru stečaja banke". Objava NLB, d.d., z dne 12. decembra, citirana pod točko 1, izrecno navaja, da uporaba noveliranega ZBan-1 "predvidoma pomeni odpis vseh trenutno veljavnih podrejenih instrumentov v NLB d.d.". Da bodo podrejeni upniki NLB, d.d., s tem ukrepom izgubili celotno naložbo, je že poročala tudi STA. Tako bi trditev Vlade lahko držala le, če tudi v stečaju NLB, d.d., ob uporabi vseh veljavnih zakonskih določil, nobeden od podrejenih upnikov te banke ne bi prejel nobenega poplačila.
A da to v primeru podrejenih obveznic izdajateljice NLB, d.d,. ne drži, pokaže že preprost izračun: če bi šla NLB, d.d,. v stečaj, bi se skladno s 498. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsa posojila, ki ji jih je tej banki dala država (Republika Slovenija), kot njen prevladujoči lastnik, pretvorila v kapital banke. Po zadnjih uradnih računovodskih izkazih na dan 30. septembra 2013 je imela država v NLB, d.d., depozit v višini 1,36 milijarde evrov, iz česar sledi, da bi celo v primeru, če bi bil ob razglasitvi insolventnosti kapital NLB, d.d., negativen v višini kar 1,36 milijarde evrov, s to pretvorbo kapital spet dosegel ničlo, to pa knjigovodsko že zadošča, da so vsi upniki družbe, vključno z najbolj podrejenimi, poplačani v celoti. Načeloma je mogoče, da bi prišlo skozi unovčevanje stečajne mase do dodatnih izgub, a na dan, ko je NLB, d.d., uradno objavila sporočilo, da bodo njeni podrejeni upniki v celoti razlaščeni svojih terjatev, njen kapital, kot bi bil obračunan celo pri najstrožji različici (najbolj neugodnem scenariju) izvedbe obremenitvenih testov, vsekakor ni bil tako globoko negativen. Višina kapitala NLB, d.d., izračunana v obremenitvenih testih, sicer ni bila objavljena, a iz navedbe, da bo tudi ob upoštevanju najbolj negativnega scenarija z dokapitalizacijo v višini 1,9 milijarde evrov dosežena 15-odstotna kapitalska ustreznost te banke sledi, da bi s takšno dokapitalizacijo, tudi ob takem scenariju kapital NLB, d.d., znašal približno 1,7 milijarde evrov (15 odstotkov sredstev banke v skupni višini med 11 in 12 milijard evrov), iz česar izhaja, da bi bil brez te dokapitalizacije ta kapital negativen v višini okoli 200 milijonov evrov. Če bi bil zaradi takšne negativnosti kapitala nad NLB, d.d., začet stečajni postopek, bi se torej s pretvorbo državnega depozita, kot jo določa 498. člen ZGD-1, ta kapital vrnil na pozivitno raven v višini več kot milijarde evrov, kar bi vsekakor zadoščalo za popolno poplačilo vseh upnikov, tudi najbolj podrejenih.
5.) Vlada trdi, da bodo "postopki pomoči bankam v težavah, če bodo izvedeni, v nasprotju s pravili Evropske unije o državnih pomočeh". Vlada je v tej trditvi vnovič »spregledala« dejstvo, da smernice Evropske komisije niso zavezujoče; šele direktiva, ki je tehnični pravni dokument z nedvoumno in natančno definirano terminologijo ter nastane na osnovi netehničnih smernic, pomeni zavezujoče navodilo, da je potrebno določila direktive v določenem roku uveljaviti v nacionalnih zakonodajah članic Evropske unije. V primeru smernic o državni pomoči bankam naj bi direktiva nastala v prihodnjem letu, članice bi jo morale uveljaviti s 1. januarjem leta 2018, dotlej pa niti ta direktiva ne bi bila zavezujoča.
Poleg tega smernice v sporočilu Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči bankam, na katere se sklicuje vlada, v 35. členu, ki opredeljuje ukrepe banke za zbiranje kapitala, govorijo o "prostovoljni pretvorbi podrejenih instrumentov v kapital na podlagi spodbude", ZBan-1L pa določa, da to pretvorbo mimo volje imetnikov ali pogajanj z njimi odredi Banka Slovenije, lahko pa jo nadomesti tudi s prisilnim odpisom - tudi v celoti, kakršen je bil v objavi NLB, d.d., citirani v točki 1, že uradno napovedan.
6.) Vlada trdi, da bodo "zaradi kršitve pravil Evropske unije banke morale računati z zahtevo Evropske unije, da nezakonito prejeta sredstva države vrnejo, kar pomeni, da bo sanacija bančnega sistema neuspešna". Ta trditev ponavlja tezo, da so smernice zakon, kar ni res; celo direktiva še ni zakon, temveč le odredba, da je potrebno določila direktive v določenem roku uveljaviti z zakonom, in šele z uveljavitvijo zakona v nacionalni zakonodaji postane uporaba teh določil zavezujoča, njihova neuporaba pa nezakonita.
7.) Vlada trdi, da bodo "lahko sredstva države, s katerimi država v tem trenutku razpolaga, nezadostna, da bi se zagotovila kapitalska ustreznost bank". Državna sekretarka Ministrstva za finance je 29. novembra uradno izjavila: "4,7 milijarde evrov bo največ, kolikor bomo vložili v banke". Ob objavi rezultatov obremenitvenih testov pa je bilo sporočeno, da bo država za sanacijo NLB, NKBM in Abanke namenila 3,01 milijarde evrov, za dokapitalizacijo Probanke in Factor banke še 441 milijonov evrov, za dokapitalizacijo slabe banke (DUTB) pa še 200 milijonov evrov, torej skupaj 3,65 milijarde evrov. Ker celotni podrejeni dolg celotnega slovenskega bančnega sistema znaša okoli 800 milijonov evrov - podrejeni dolg zgolj naštetih petih bank pa je manjši - je jasno, da zaradi neodpisa tega dolga potrebna sredstva s sedanjih 3,65 milijarde evrov ne bi mogla preseči 4,7 milijarde evrov.
8.) Vlada trdi, da bodo "nujni ukrepi, ki so potrebni za sanacijo bančnega sistema, neizvedeni". Tudi to ni res, saj lahko vlada izvede vse druge ukrepe, ki so izvedljivi z uporabo vseh določil Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in vseh določil ZBan-1, ki so v veljavi že od časov pred uveljavitve ZBan-1L.
Sorodna sporočila VZMD:
Vložena še druga pobuda VZMD za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu na Ustavno sodišče RS - PONOVNO VABILO K PRISTOPU K SPORAZUMU - Sreda, 11.12.2013
Vprašanja ATVP - prevzemna zakonodaja in sistematično oškodovanje delničarjev - Torek, 23.02.2010
»Slovenia should try harder« - VZMD na Konferenci ob predstavitvi poročila OECD - Sreda, 01.07.2009
VZMD ministru poslal predlog sprememb in dopolnitev k noveli ZGD-1C - Torek, 03.02.2009
OECD načela upravljanja družb - poročilo VZMD TV z razprave na GZS - Sreda, 21.01.2009
Misija OECD prisluhnila kritičnim stališčem in predlogom VZMD - Četrtek, 15.01.2009
Sedež VZMD obiskal vodja Sektorja za pravo družb pri MZG - Torek, 13.01.2009
Obisk Misije OECD pri VZMD v okviru pristopnih dejavnosti Slovenije - Ponedeljek, 12.01.2009
Z ministrom Vizjakom o spremembah zakonodaje in investo.si - Torek, 25.03.2008
Objavljen Predlog Zakona o prevzemih (ZPre-1) - Sreda, 22.03.2006
Nov Zakon o prevzemih (ZPre-1) - Četrtek, 16.03.2006
Predstavnica VZMD pri pripravi Zpre-1 - Sreda, 09.02.2005
www.vzmd.si - več o VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov
www.vzmd.tv in www.investo.tv - preko 300 video prispevkov
www.investo.si - več o programu Invest to Slovenia - investo.si
www.investo.international - več o mreži 57 nacionalnih organizacij delničarjev in investitorjev - invest-to.ne
t